Franja

ograd|a ženski spol (-e …) za živali: das Gehege, Freigehege (za plazilce Reptiliengehege, za slone Elefantengehege, za živali Tiergehege, za divjad Wildgehege)
na paši die Koppel
(plot) die Umzäunung, Umgrenzung, Umfriedung, Abzäunung; (tamar) der Pferch

ȍgrada ž
1. ograja: ograda od letava, od bodljikave žice; živa ograda
2. ograjen vrt, ograd
3. pridržek: ja primam to sa -om, bez -e

ográda enclosure; (konjska) paddock; (plot) fence; (iz kolov, lat) stockade; (ovčja) fold

ográda clôture ženski spol , haie ženski spol ; (staja) parc moški spol , enclos moški spol , enceinte ženski spol ; (v klavnici) bouvril moški spol

ograda iz kamnov enclos de pierres
ograda za konje, za ovce parc à chevaux, à moutons

ográda (-e) f

1. terreno cintato, campo cintato; recinto; rinchiuso; stazzo:
ovčja ograda procoio nareč.

2. steccato; cinta:
kamnita ograda muro di cinta

ográda ž
1. ogradak, u kamenjaru sa svih strana kamenjem ograđen komad obradive zemlje: kopati v -i
2. ograđeno zemljište: ograda pred hlevom, pred hišo
3. ograda: trdno zidane -e

ográda cerca f ; vallado m ; cercado m ; palizada f

ográda -e ž ocol; gard

ограда f (zidana) ograja; zast. obramba, zaščita

Abzäunung, die, (-, -en) ograda, plot

castellum -ī, n (demin. castrum)

1. utrjen kraj, trdnjava, trdnjavica, gradišče, ograda, kladara, strelnica, branik, mostni branik, predmostje: regio castellis munita N., castella munire C., communire N. gradišča utrditi, vallo et castellis circummuniti C. z okopi in močnimi kladarami, montana castella V. gorske trdnjave, castellum in alto tumulo positum L.

2. occ. gorska vas, selo v pogorju: Norica castella in tumulis V.

3. pren. gradišče, branik, zatočišče, okrilje, zavetje: castellum forensis latrocinii Ci., urbem philosophiae... proditis, dum castella defenditis Ci. sprednje zgradbe branite, a prestolnico predajate, castellum omnium scelerum L.

4. vodno zajetje pri vodovodu: Vitr., Plin., Front. — Soobl. castellus -ī, m: It.

caulae (caullae) -ārum, f

I. (cavus ?) votlina, odprtina: Varr., Char., per caulas corporis ali aetheris Lucr.

— II. (cavēre ?)

1. ograda, obor, osek za ovce: Ap., Ambr., Vulg., Sid., lupus insidiatus ovili cum fremuit ad caulas V.

2. ograda (ograja, omrežje) okoli žrtvenikov, sodišč: Serv., Macr.

cerca ženski spol ograda, ograja, plot, živa meja

cercado moški spol ograda, ograjeno zemljišče

cierro moški spol zapora, zaprtje; Čile ograda, zid; Čile pisemska ovojnica

circulus (sinkop. circlus) -ī, m (demin. circus)

1. krog, krožnica, obod(nica): Vell., Plin. iun., Iust., circulus aut orbis, qui Graece κύκλος dicitur Ci., coronae modici circuli L. srednjega obsega, priusquam hoc circulo excedas L.; poseb. o kroženju svetov: quot Luna circlos annuo in cursu institit Acc. fr., stellae circulos suos conficiunt Ci., caelum dividitur in circulos quinque Sen. ph., zodiacus c. Hyg., lacteus Hyg., Plin. Rimska cesta, circulus ultimus axem ambit O. zadnji pas; geogr. (krog) vzporednik: Plin.

2. met. (konkr.)
a) kar je okroglo, krožec, obroč(ek), obod, kolobar, členek (pri verigi): Plin., Aus., circulus auri V. zlata veriga, molli subnectit (crines) circulos auro V. obroček na glavi, laxi tenui de vimine circli V., circuli suspensi Cu., circulus ingens, de cupa grandi excussus Petr. velikanski obroč, c. corneus Suet., eboreus Petr., circulos ardentes transilire Petr. (o glumaču) obroče; krožec kot pecivo: Varr., Vop.
b) obzidje, ograda: circulus muri exterior L.
c) medic. obroček: aspera arteria constat ex circulis quibusdam Cels., c. glandis Cels. rob glaviča (pri penisu), isto tudi samo circulus: a pube usque circulum Cels.
č) mesečev krog: c. lunae M.
d) okrogla skleda: orbibus in nostris circulus esse potest Mart.
e) krožek, krog, družba, skupina ljudi: Plin., Mart., cum in circulum venerat, in quo de philosophia sermo haberetur N., in conviviis rodunt, in circulis vellicant Ci., sermones inter se serentes circuli L., in circulis conviviisque celebrata sermonibus res est L., ut in circulis mos est Petr. pred pouličnim občinstvom, per fora et circulos loqui T.

circummūrāle -is, n (circum in mūrus) obzidje, ograda: Hier.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

close³ [klous] samostalnik
ograjen prostor, ograda; plot; šolsko dvorišče, igrišče; področje stolne cerkve
škotsko prehod skozi hišo, uličica

clôture [klotür] féminin ograda; plot; figuré zaključek, konec; (= séance féminin de clôture) zaključna seja; religion klavzura

en clôture pri borznem zaključku
clôture annuelle des livres (commerce) letni zaključek
clôture du bilan, des comptes, de l'exercice zaključek bilance, računov, poslovnega leta (letni zaključek)
clôture à claire-voie, en fil de fer mrežasta, žična ograja (plot)
clôture des magasins zapiranje trgovin
demander la clôture (des débats) predlagati zaključek (debate)
clôture! konec debate!