Franja

ogovori|ti (-m) ogovarjati ansprechen, anreden; nadlegovati: anschwatzen; dekle: anmachen

ogovòriti ogòvorīm reči kaj zoper koga; ogovoriti koga; tko drugoga ogovori, paklenoj jami dvori

ogovoríti to address (koga someone); to accost someone; to approach someone

ogovoríti (-ím) perf. glej ogovarjati | ogovoriti

ogovoríti -im
1. obratiti se kome riječima, rečima: prijazno ogovoriti koga
2. osloviti: ogovoriti koga s tovarišem, z gospodom, s tovariš predsednik

ogovoríti -ím dov. a se adresa; a apostrofa

abordá -éz

I. vt.

1. načeti, lotiti se

2. ogovoriti

II. vi. naut. približati se, pristati

abordar pomorstvo pristati; figurativno nagovoriti, ogovoriti

abordar una cuestión dotakniti se vprašanja, sprožiti (načeti) vprašanje

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo

accost [əkɔ́st]

1. prehodni glagol
pozdraviti, ogovoriti; nadlegovati (na cesti)

2. samostalnik
ogovor, pozdrav

address¹ [ədrés] prehodni glagol
nasloviti, ogovoriti, nagovoriti, obrniti se (na koga); usmeriti (žogo pri golfu); napisati naslov

to address a lady dvoriti dami
to address o.s. to obrniti se na koga; lotiti se česa

adresá -éz

I. vt. nasloviti

II. vr. obrniti se na koga, ogovoriti

*affor (*adfor) (neizpričani obliki) -fārī -fātus sum

I. (z act. pomenom) nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati): adf. talibus dictis O., versibus eisdem adf. aliquem, quibus... Ci., adf. aliquem nomine Ci., hos ego digrediens... adfabar V., multa querens atque hac adfatus voce parentem V., tristes adfatus amicos H., ubi igitur me affamini? Cu., adf. aliquem blande ali blandis votis adf. Stat.; extremum adfari V. slovo jemati, sic positum adfati discedite corpus V.; occ. naprositi, milo, ponižno (za)prositi koga: qui locus... tam inhumanus, qui illos, cum accesserint, non adfari atque adpetere videatur? Ci., adfaturque deos et sanctum sidus adorat V., i, soror, atque hostem supplex adfare superbum V.

— II. (s pass. pomenom)

1. nagovoriti (nagovarjati) se: M. affatis itaque ex officio singulis Ap.

2. avgursko prireči (prirekati) si: Varr.

3. pf. affātum est obenem je izrečeno od usode = obenem je usojeno: hoc quoque protinus affatum est, ut et naviget Sen. ph.

Opomba: Klas. so le oblike: affatur (adfatur), affatus (adfatus), affari (adfari).

alloquor (adloquor) -loquī -locūtus sum

1. nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati) koga, pozdraviti (pozdravljati) koga, včasih tudi = prigovarjati komu, opomine dajati komu: Kom., Acc. fr., Corn idr., quem... nemo adire, nemo adloqui... vellet? Ci., adl. populum, plebis homines L., benigne legatos adlocutus Cu., Ciceronem in oratione contra Catilinam in senatu alloquetur Q., senatum composita in magnificentiam oratione adlocutus T.; te alloquor Pl. tebe menim, nate merim; z dvojnim acc.: quod (s čimer) te adloquor, hoc est V.; pogosto sledi neodvisni govor, uveden s sic, ita: L. ali s talibus: O.

2. zahvaljujoč ali proseč nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati), ponižno, pohlevno poprositi, zaprositi: deos Pl., patriam Cat.

3. bodreč ali tolažeč prigovarjati komu, tolažiti ga: hinc allocutum mulieres ire aiunt, cum eunt ad aliquam locutum consolandi causā Varr., incerta, gratulandi prius an alloquendi officio fungeretur Val. Max., alios parentes adloqui in luctu decet, tibi gratulandum est Sen. tr.

anreden nagovoriti, (ansprechen) ogovoriti; anreden um prositi za

anschwatzen ogovoriti, (belästigen) nadlegovati

ansprechen^*

1. (anreden) ogovoriti, nagovoriti, ogovarjati, nagovarjati; (sich wenden an) obračati se na, an Gefühle: apelirati na, Probleme: načenjati, nakazati; ansprechen um prositi za; ansprechen als označiti, označevati kot

2. (gefallen) biti všeč (komu), pritegniti (koga)

3. reagirati, odzvati se (tudi Technik), Technik Schalter, Relais: vklopiti se, delovati; ansprechen auf reagirati na; auf eine Therapie: terapija učinkuje, prijemlje

apostrofar (naravnost) nagovoriti, ogovoriti; imenovati, naslov dati; grditi, grajati; napisati opuščaj

apostrofare²

A) v. tr. (pres. apōstrofo) ogovoriti, nagovoriti (koga), apostrofirati

B) v. intr. lit. obrniti se na koga z apostrofo

apostrofírati -òfīrām apostrofirati, ogovoriti, nagovoriti, omeniti neprisotne