Franja

ôgenjček (-čka) m dem. od ogenj fuocherello

ôgenjček -čka (gənj) m ognjić, vatrica

īgniculus -ī, m (demin. īgnis)

1. ogenjček, plamenček: Plin., Q., Iuv.

2. metaf.
a) migljanje —, blesk —, sijajnost draguljev: carbunculi, quorum extremus igniculus in amethysti violam exit Plin., onyx Indica igniculos habet Plin.
b) α) žar, sila: igniculus desiderii Ci. ep. goreča —, živa želja. β) netilna iskrica, prvi začetek: interdum iacit igniculos viriles Ci. ep. netilne iskrice moške odločnosti, natura parvulos nobis dedit igniculos Ci., in animis quasi virtutum igniculi et semina Ci., quos ingenii igniculos … ostenderit Q.

ògnjīc -íca m ogenjček

vȁtrica ž
1. ogenjček
2. redko solzica: nekoliko sitnih vatrica silaze joj niz lice i kaplju u krilo

огонёк m ogenjček, plamenček; (pren.) blesk (v očeh);
зайти на о. stopiti mimogrede h komu;
быть с огоньком biti temperamenten