Franja

odziva|ti se (-m se) odzvati se reagieren

odzívati se (-am se) | odzváti se (-zôvem se) imperf., perf. refl.

1. rispondere (alla chiamata); accettare (l'invito)

2. rispondere, reagire:
v različnih okoliščinah se človek različno odziva in circostanze diverse l'uomo reagisce diversamente

odzívati se -am se odazivati se, odzivati se

odzívati se -am se nedov., відгу́куватися -куюся недок., реагува́ти -гу́ю недок.

odzívati se -am se nedov. a reacţiona; a răspunde

odazívati odàzīvām
I.
1. klicati k sebi
2. odzdravljati
II. odazivati se odzivati se

odjavljívati -jàvljujēm
I.
1. odjavljati, odpovedovati
2. gnati na pašo
II. odjavljivati se
1. odzivati se
2. odzdravljati

ozívati se òzīvām se, òzīvljēm se
1. odzivati se: zovem moga vjerenika, ali mi se ne oziva
2. oglašati se: ne ozivaj se kad te niko ne zove

răspúnde răspúnd vi.

1. odgovarjati, odgovoriti, odvrniti

2. odzivati se, odzvati se

reacţioná -éz vi. odzivati se, odzvati se, reagirati

reagieren reagirati (tudi Chemie); odzivati se, odzvati se

re-clāmō -āre -āvī -ātum (re in clamāre)

1. klicati komu (nas)proti, klicati proti čemu, (glasno) klicati (vpiti) „(da) ne“, (glasno) nasprotovati, (glasno) ugovarjati, (glasno) oporekati, (glasno) upirati se, (glasno) pobijati kaj, kriče kazati svoje nezadovoljstvo (svojo nevoljo): vehementer ab omnibus reclamatur Ci.; z dat.: Plin. iun. idr., ei reclamare, eius promissis reclamare Ci.; z ACI: Suet. idr., reclamant omnes vindicandam iniuriam Ph.; z odvisnim finalnim stavkom: iudices, ne is iuraret, reclamasse Ci.; z neodvisnim (direktnim) govorom: ubi coepi crimen attingere, reum destinare, adhuc tamen sine nomine, undique mihi reclamari Plin. iun., tunc praetorem ei, cuia res erat, dixisse advocatum eum non habere, et cum is, qui verba faciebat, reclamasset: „Ego illi … “ Gell.; s splošnim acc. = kaj v ugovor omenjati, ugovarjati: nunc de iis dicendum est, quae mihi quasi conspiratione quadam vulgi reclamari videntur Q.; z in z acc. kot jur. t.t. = zahtevati kaj, lastiti si kaj, prilaščati si kaj, polaščati se česa: ex possessione servitutis in libertatem reclamare Paul.; pren.: quoniam ratio reclamat vere Lucr. glasno nasprotuje.

2. pesn. metaf. odmevati, odjekati, odzivati se, oglašati se v odgovor (z dat.): scopulis illisa reclamant aequora V., plangoribus arva reclamant Stat., unique si quando canenti mutus ager domino reclamat Stat.

3. glasno klicati: dominam nomine reclamare Val. Fl., rursus Hylan et rursus per longa avia Val. Fl.

strepō -ere -uī (-itum) -itūrus

1. jezno hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumeti, šumotati, šumotljati, vršeti, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, bučati, žvenketati, žvenkljati, rožljati, žuboreti ipd. (gl. še strīdeō): Val. Fl., Sil., Amm. idr., inter se strepere Ci. poet., barbari suo more laetari, exsultare, strepere vocibus S. so … vsevprek kričali, mixti strepentium paventiumque clamores L., illi … vocibus truculentis strepere T., videor … argutos inter strepere anser olores V. da gagam, (sc. apes) in alvo strepunt Plin., arma et scuta … offensa quo levius (manj) streperent S., strepit adsiduo cava tempora circum tinnitu galea V., fluvii strepunt hiberna nive turgidi H., rauco strepuerunt cornua cantu V. so zabučali, so zadoneli, so zahrumeli, strepunt litui H. bučijo; ret.: intra Albanam arcem sententia Messallini strepebat T. je hrumela, je odzvanjala, je odmevala; redko trans.: haec cum … streperent L. ko so hrupno zaganjali take klice (glasove) = ko so tako z(a)ganjali hrup, qui (sc. lucus) Capitolium montem strepit Fr. navdaja s šumom, napolnjuje s šumenjem.

2. strepere aliquā re (o krajih, kjer se sliši kak hrup, šum) vračati zvok, odzvanjati, odzivati se, po (v) čem kaj hrupeti (hrumeti, šumeti), odmevati, resonirati, razlegati se: Plin., strepit omnis murmure campus V., ludos litterarum strepere discentium vocibus L., urbs ipsa strepebat apparatu belli L., strepunt aures clamoribus plorantium sociorum L., navium, militum, armorum paratu strepere provinciae T., placidum aequor mille navium remis (veslaje) strepere T., omne convivium obscaenis canticis strepit Q., symphoniarum cantibus strepentes lacus Sen. ph., quid dicam … hic non fora litibus strepere Sen. ph.; pren.: Scythici … equitatus equorum gloriā strepunt Plin. slovijo zaradi svojih konj.

ubbidire

A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo

2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

B) v. intr.

1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo

відгу́куватися -куюся недок., odzívati se -am se nedov.

окликаться, окликнуться odzivati se, odzvati se

окликаться, окликнуться odzivati se, odzvati se

реагува́ти -гу́ю недок., reagírati -am nedov., odzívati se -am se nedov.

reagírati -am (lat. reagere) raagirati, reagovati, odgovarati na utiske, odzivati se na podražaje: živci reagirajo na dražljaje; kemične snovi reagirajo druga na drugo

odgovarja|ti¹ (-m) odgovoriti

1. (immer wieder, ständig) antworten, erwidern, Antworten geben; na vprašanje: (die Frage) beantworten
ne odgovarjati stumm bleiben, nicht antworten, schweigen (zu)

2.
vojska odgovarjati na ogenj das Feuer erwidern

3. (ustrezati) entsprechen
| ➞ → ustrezati, odzivati se