Franja

odveč [è] überflüssig, razmišljanje: müßig
biti/postati odveč sich erübrigen
biti odveč komu (v nadlego) lästig sein/fallen
tu je vsaka beseda odveč hier ist jedes Wort zu schade
vsak komentar je odveč Kommentar überflüssig
ni mi odveč X ich bin mir nicht zu schade für X

odvéč too much; too many

imaš kaj denarja odvéč? have you any money to spare?
odvéč je dostavljati... needless to add...

odvéč (de) trop, en trop, en surnombre, de reste, superflu, inutile

tu sem odveč je suis de trop ici

odvèč

A) adv. (v predikat. rabi)

1. di più, in più; di troppo:
deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
odveč človek uomo di troppo

odvèč pril. previše, odviše, suviše: biti odveč; imeti česa odveč

odvèč de más, de sobra

tu sem odveč aquí estoy de más (ali de sobra)

odvèč prisl., забага́то присл., на́дто присл.

odvèč prisl.
1. în plus, peste măsură
2. inutil

ìzlišno prisl. nepotrebno, odveč: nije izlišno ovom prilikom napomenuti

ja

1. da

2. ja doch pač; ja freilich seveda; ... nicht, ich ja jaz pač; ach ja! žal!; na ja no ja; ja? (ali) res?; ..., ja? ..., ali ne?; no; nun ja no; ja hören Sie mal! poslušajte no!

3. (sogar, geradezu) celo, naravnost; ja sogar še celo; na vsak način, res (sei ja vorsichtig bodi na vsak način/res previden) ; ja nicht nikar, nikakor ne, za nobeno ceno ne

4. saj (es ist ja nicht wahr saj ni res, ich habe ja nichts getan saj nisem nič naredil)

5. res (ja schrecklich, überflüssig, vorsichtig (pa) res grozno, odveč, previden), res/sploh (wenn er ja kommt če res res/sploh pride) ja und nein da in ne; ja sagen potrjevati; ja sagen zu pristajati na; zu allem ja und amen sagen vsemu vedno pritrditi/pritrjevati

naòdmet prisl. odveč, da bi zavrgel: nema tu ništa naodmet

needless [ní:dlis] pridevnik (needlessly prislov)
nepotreben, odveč

needless to say odveč je reči

residual odvečen, odveč, preostal

superfluus 3 (superfluere)

1. prekomeren, nadštevilen: caro Veg., sumptus Pap. (Dig.) presežek stroškov; subst. superfluī -ōrum, m prekomerniki, nadštevilno moštvo: Veg.

2. odvečen, nepotreben: Aur., Vop. idr., leges Eutr., cura Vulg., superfluum videretur … orare pro mortuis Vulg., ne sim superfluus Aug. da ne storim česa odvečnega (nepotrebnega). Adv.
a) superfluē odveč: Serv., M., Eccl.
b) adv. abl. sg. n superfluō odveč: Aug., Cod. I., M., Serv.

3. (po kakih odbitkih) še (pre)ostal: fructūs Dig., id, quod superfluum est Dig. — Od tod subst.
a) superfluum -ī, n odvečno, prebitek, (pre)ostanek, presežek: Pap. (Dig.), Hier.
b) superflua -ōrum, n kar je (v telesu) odveč, iztrebki, izločki: corporis Cael.

super-vacāneus 3 (supervacuus)

1. nadštevilen, čezštevilen: vasa Ca. doslej nerabljene, conditiora facit haec supervacaneis etiam operis aucupium atque venatio Ci. s postranskimi opravili.

2. odveč(en), nepotreben: Suet., Iust. idr., in qua nihil inane, nihil sine causa, nihil supervacaneum Ci., si supervacanea esset oratio mea L., quin alter consul pro supervacaneo … habebatur L.; supervacaneum est z inf.: de timore supervacaneum est disserere S.; tako tudi: supervacaneum videri potest Vell. Adv. abl. sg. n supervacāneō odveč, po nepotrebnem: „navem triremem“ rite dixerim, „triremem navem“ supervacaneo addiderim Fr.

super-vacuus 3 (super in vacuus) odvečen, nepotreben, nekoristen, starejše nepriden: Cels., Col., Plin., Plin. iun., Sen. rh., Q., Suet., Val. Max., Ap., Iust., Dig. idr., metus, homo O., omne supervacuum plano de pectore manat H., sepulcri mitte supervacuos honores H., mihi Baias Musa supervacuas Antonius … facit H. (zdravnik) Antonij Muza (tj. njegovo zdravljenje z mrzlo vodo) doseže, da so mi Baje nepotrebne (= da mi je morska kopel v Bajah nepotrebna); supervacuum est z inf.: Cels., Sen. ph., Plin. iun. idr., supervacuum est dicere Cu. — Adv. supervacuē odveč, po nepotrebnem, mimogrede: Porph., Vulg. idr., supervacue data Paul., supervacue adhortantur Tert.; v enakih pomenih tudi adv. abl. sg. n supervacuō: Plin., Ps.-Q. (Decl.), Icti. in adv. zveze ex supervacuō: L., in supervacuum Sen. ph.

too [tu:] prislov
preveč, odveč, pre-
pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

too difficult pretežaven
too hot prevroč
too much preveč
he, too, is away tudi on je odsoten
quite too skrajno
none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
too much (of a good thing) preveč (dobrega)
I am only too glad meni je le zelo drágo
it's not too easy to ni tako lahkó
this goes too far to gre predaleč
I mean to do it too to nameravam tudi napraviti

unnecessarily [ʌnnésisərili] prislov
po nepotrebnem, brez potrebe; odveč; brez koristi

бесполезно odveč, zaman

забага́то присл., prevèč prisl., odvèč prisl.