Franja

odvaja|ti¹ (-m) abführen, ableiten; medicina abführen
odvajati vodo iz/od/s (etwas) entwässern

odvaja|ti² (-m) odvesti denar: abführen; blago ipd.: abgeben, abliefern

odvaja|ti³ (-m) matematika differenzieren

odvaja|ti⁴ (-m) odvaditi koga/se česa: (jemandem/sich etwas) abgewöhnen

odvájati òdvājām
I.
1. ločiti, ločevati: odvajati krupna zrna od sitnih, ovce od ovnova
2. odvajati: ne odvajati očiju od koga
3. razločevati se: on odvaja od svih ostalih
II. odvajati se
1. ločiti se: ovdje se put odvaja od magistrale; voće se lako odvaja od koštice
2. odločati se: malter se odvaja od zida

odvájati to lead (ali to take, to bring) away (ali off); to convey away; to divert (from)

odvájati vodo to draw off water, to drain off (ali away)
odvájati otroka (od prsi) to wean a child

odvájati (odvaditi) désaccoutumer (quelqu'un de quelque chose), déshabituer (quelqu'un de quelque chose) ; (odvesti) évacuer, dériver ; (povzročati iztrebljanje) purger

odvajati denar v banko verser de l'argent à la banque

odvájati (-am) imperf. glej odvaditi | odvajati

odvájati (-am) | odvêsti (-vêdem) imperf., perf.

1. deviare, derivare, portare (via)

2. purgare

3. (voditi, goniti) guidare, portare, menare:
odvajati krave na pašo menare le mucche al pascolo

4. ekon. depositare, versare

5. mat. derivare, calcolare la derivata

odvájati -am odučavati, odvikavati: odvajati koga pijače; odvajati se kajenja

odvájati -am odvoditi: odvajati vodo v strugo, denar v banko

odvájati desviar, apartar, divertir ; (odvaditi) deshabituar, desacostumbrar

odvajati svoje poreklo od remontar su ascendencia de

odvájati -am (se) nedov.
1. a elimina; a se scurge
2. a (se) dezobişnui

abführen odpeljati, odvažati; Abwässer usw.: izpuščati; Geld: odvesti, odvajati, Medizin odvajati; figurativ vom Thema: peljati proč; Schriftzeichen: končati narekovaj, zaključiti narekovaj

abgeben^* oddati, oddajati, Urteile, Erklärungen, Anteile: dajati, dati, Arzneimittel: izdajati; Technik odvajati; Leistung: prenašati na; Schleim: izločati, izpuščati, beim Schach - einen Zug: kuvertirati; einen guten Arzt usw. biti dober zdravnik ipd., figurativ eine Heimat: figurirati kot; sich mit etwas abgeben ubadati se, ukvarjati se z

ableiten odvajati, odvrniti, einen [Fluß] Fluss: preusmeriti; (herleiten) izpeljevati, izpeljati, sich ableiten aus izvirati iz; Chemie pridobivati, pridobiti (von iz) ; eine Last auf: prevajati na; jemanden von einem [Entschluß] Entschluss: odvračati, odvrniti

abliefern oddati, oddajati; Technik odvajati; an eine Adresse: dostaviti, (übergeben) izročiti

ausführen

1. (exportieren) izvoziti, izvažati

2. (durchführen) izpeljati, izvajati, izvesti, einen Auftrag: izvršiti, Musik izvajati, Bewegungen, Arbeit: opravljati

3. ([spazierenführen] spazieren führen, in ein Lokal führen) peljati ven, iti ven z

4. Erde: izmetavati, Wasser: odvajati, izmetavati

baškàlučiti -īm
1. deliti, odvajati
2. živeti ločeno od drugih

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.