Franja

odtrga|ti (-m) trgati abreißen; losreißen, z veliko težavo: loszerren; (ločiti) lostrennen, trennen

odtŕgati odtrgováti to tear (ali to break, to pull, to pluck, to wrench) off

ona odtrgava otrokom mleko she skimps the children's milk
odtŕgati, odtrgováti se to tear oneself away, (gumb) to come off
ni se mogel odtŕgati, odtrgováti od knjige he could not tear himself away from the book
odtŕgati, odtrgováti si od ust to deny oneself food
odtŕgati, odtrgováti list to tear off a leaf

odtŕgati (vejo, kos nečesa) détacher ; (veter) emporter ; (s silo) arracher ; (cvetje, sadeže) cueillir ; figurativno éloigner (quelqu'un de quelque chose)

odtrgati ček étacher un chéque
odtrgalo mu je roko il a eu un bras arraché
odtrgati pogled, pozornost od česa détacher le regard, son attention de quelque chose
odtrgati si od ust prendre (ali épargner) sur sa bouche
odtrgati se se détacher, se séparer; s'arracher; (gumbi) sauter; (o ladji) rompre les amarres; (oddaljiti se) s'éloigner
odtrgati se z verige se détacher d'une chaine, briser sa chaîne
nisem se mogel odtrgati od knjige je n'ai pas pu me détacher du livre
nisem se mogel odtrgati od njihove družbe je n'ai pas pu m'arracher à leur compagnie
odtrgati se od mas perdre le contact avec les masses

odtŕgati (-am) | odtrgováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. cogliere, strappare, separare; distogliere, distrarre:
odtrgati list strappare un foglio

2. ekst. staccare, strappare, separare; distogliere, distrarre:
ne more odtrgati oči od nje non può distogliere gli occhi da lei

3. (odtegniti, odtegovati) detrarre, defalcare

B) odtŕgati se (-am se) | odtrgováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. staccarsi, strapparsi; partire:
navt. odtrgati se od kopnega partire

2. distaccarsi, separarsi

C) odtŕgati si (-am si) | odtrgováti si (-újem si) perf., imperf. refl. togliersi:
pren. odtrgovati si od ust togliersi di bocca, privarsi del necessario

odtŕgati -am
I.
1. otrgnuti, otkinuti: odtrgati kos papirja
2. otkinuti, zakinuti, odbiti: odtrgati od plače
3. odvojiti: odtrgati koga od dela
4. ubrati, izbrati: odtrgati cvet, jabolko
5. odroniti: voda je odtrgala kos travnika
II. odtrgati se
1. otkinuti se: gumb se je odtrgal
2. odvojiti se: odtrgati se od ljudskih množic
3. odtrgati se od dela ostaviti posao

odtŕgati arrancar; destacar ; (sadeže, cvetlice) coger

odtrgati se desprenderse, soltarse, separarse (od de); (o ladji) romper las amarras
odtrgati si od ust (fig) quitárselo de la boca

odtŕgati -am dov., відірва́ти -рву́ док., відлама́ти -ма́ю док., урва́ти урву́ док.

odtŕgati -am (se) dov. a (se) detaşa, a (se) desprinde

odtrga|ti se (-m) trgati abreißen; gumb: abgehen; figurativno loskommen (von), sich lösen (von), wegkommen (von), freikommen

odtŕgati se -am se dov., відірва́тися -рву́ся недок.

abdrehen zapreti, odklopiti, Licht: ugasiti, Hals: zaviti, Knopf: odtrgati; (abwenden) obrniti se (od, stran, proč), spremeniti smer vožnje, poleta; einen Film: zvrteti, odvrteti; Technik metal. ostružiti, odstružiti

abrādō -ere -rāsī -rāsum

1. odškrbati, odpraskati, spraskati: Col.; (o)briti, odstriči, (o)striči: Sen. ph., Plin., caput et supercilia abrasa Ci.; odsekati, izseka(va)ti: radices Plin.; s plugom pri oranju odvzeti: aliquid ex meo Sen. ph.; pesn.: abrasae fauces Lucan. kosmato grlo.

2. pren. komu kaj od njegovega imetja odščipniti (odščipavati), odtrga(va)ti: unde aliquid abradi potest Ter., nihil se ab A. Caecina posse ... abradere Ci., destringi aliquid et abradi bonis Plin. iun.

abreißen^*

1. odtrgati (intransitiv se), (durchreißen) pretrgati, raztrgati (intransitiv se)

2. (abtragen) ein Gebäude: porušiti, Kleider: ponositi; (zeichnen) narisati; Technik odmikati, odmakniti

3. (unterbrochen werden) biti prekinjen, pretrgati se, prekiniti se

abripiō -ere -ripuī -reptum (ab in rapere)

1. odtrg(ov)ati, odnesti (odnašati): beluam Cu. požreti (o morju), coniugem O., nasum mordicus Pl. ali articulos morsu Ph. odgrizniti, nodum Pers., vi fluminis abrepti C., tris (naves) Notus abreptas ... torquet V., tempestate abripi L., Q.; pren.: tempestate abreptus est unus Cl.; refl.: se abripere pobrisati jo: foras Pl., sublatis signis L., domum Suet.

2. occ.
a) odvleči, odgnati, odtirati: aliquem intro Pl., Ter., aliquem hinc in cruciatum Ter., cives abreptos in Asiam ad regem miserunt H. v sužnost, eum de convivio in vincula abripi iussit Ci., abr. virginem a complexu patris L., liberos eorum ... in servitutem Auct. b. Afr.
b) ujeti, ugrabiti: Pl., Ter., abrepta ex eo loco virgo Ci., abripere coniugem (ljubico) Pr., coniuges ad libita Caesarum T.
c) iztrgati, na silo vzeti, jemati, odvze(ma)ti, ugrabiti (ugrabljati), uropati: familias abripuerunt, pecus abegerunt Ci., quae regi portarentur, abripiebat N., abreptum divellere corpus V., abrepta quaedam signa T.; pren.: abrepto amore Pr. ljubezni rešen.

3. pren.: natura a parentis similitudine eum abripuit Ci. ga ni storila podobnega očetu, natura abripuit Romulum ad humanum exitum Ci. ga je hitro vzela, kakor ljudi sploh, cum dispersos pavor fugientium abriperet T., qua sacer abripitur caeco descensus abripuit Val. Max. je doletela obsodba.

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

abscindō -ere -scĭdī -scissum

1. odtrgati, strgati, utrgati (utrgovati): tunicam a pectore Ci., plantas tenero de corpore V., umeris (abl.) vestem V., abscissā veste Cu., caput abscissum H., rupem vertice montis absc. Lucan., ferro abscindunt venas T. prederejo, abscinduntur venae L.; pesn. z grškim acc.: abscissa comas T. puleč si lase.

2. pren.
a) ločiti: caelo terras et terris undas O., Hesperium Siculo latus V., terras Oceano H.; inane soldo H. ničevost od vrednosti.
b) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Val. Max., Arn., reditūs dulces H.

arrastrar brusiti, gladiti; vleči; odtrgati; za svoje naziranje pridobiti; plaziti se; izigrati aduta

arrastrar el ala biti zaljubljen
arrastrar coche premožen biti
arrastrar por tierra vreči na tla
arrastrarse vleči (plaziti) se, klečeplaziti
traer a alg. arrastrado komu zelo nadležen biti
trabajar arrastrando nerad, nemarno delati

arrebañar skupaj zgrabiti; iz-, odtrgati

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

āvellō -ere -vellī in -vulsī (-volsī), -vulsum (-volsum)

1. odtrgati, iztrgati, utrgati, izdreti (izdirati): sigillis avulsis argentum reddidit Ci., sibi avelli iubet spiculum Ci., avellere frondes O., Cu., avulsum caput O., avolsa membra V., leporum avulsi armi H., cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H.; od kod? z abl.: Plin., T., avulsus radicibus oculus Lucr., avolsum humeris caput V. odsekana, av. templo Palladium V. zmakniti, saxa saxis V. odkrhniti, veste aliquid Pr.; z dat.: avolsa hosti cervix Sil., Euboea avolsa Boeotiae Plin., bitumen non quit sibi avelli Plin.; s praep.: poma ex arboribus cruda si sint, vi avelluntur Ci., hoc (simulacrum) iste e signo Cereris avellendum... curavit Ci., sive secetur aliquid sive avellatur a corpore Ci.

2. pren.
a) iztrgati = (na silo) ločiti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): non potes avelli O., morbus et aegrotatio, quae avelli inveterata non possunt Ci., de matris hunc complexu avellere Ci., ex complexu avelli Ci., avulsus a meis Ci., oriens incendium belli... a portis avellere Ci. odvrniti (odvračati), complexu avolsus Iuli V., filii sinu matris avolsi Sen. tr., ut avellentur castris (veterani) T., gentes avolsae Plin.; med.: servant busta neque avelli possunt V. in se ne morejo ločiti.
b) iztrgati = ugrabiti, vzeti, oteti iz česa: rus ab aliquo Ter., pueros a lacte non subito a consuetudine av. Varr. ne na mah odvaditi, convicio hunc ab errore avellere Ci. iz zmote oteti, avulsum est enim praeter spem, quod erat spe devoratum lucrum Ci., an tibi mavis insidias fieri pretiumque avellier (= avelli) H., liberalitas (darovi) Augusti avulsa T., avellere fundum emptori, nummos alicui Dig.