Franja

odteg|ovati (-ujem) odtegniti entziehen

odtegováti (-újem) imperf. glej odtegniti | odtegovati

odtegováti -ujem
I.
1. uskraćivati
2. odbijati
II. odtegovati se izvlačiti se: odtegovati se od dela

odtegováti -újem nedov., відтяга́ти -га́ю недок., відніма́ти -ма́ю недок., відрахо́вувати -хо́вую недок.

detrarre^* v. tr. (pres. detraggo)

1. odtegniti, odtegovati; odbiti:
detrarre la tara dal peso lordo odbiti taro od bruto teže

2. redko očrniti, obrekovati

distrarre^*

A) v. tr. (pres. distraggo)

1. premestiti, premeščati

2. odtegniti, odtegovati (v druge namene); poneveriti, poneverjati:
distrarre una somma dal bilancio poneveriti vsoto iz proračuna

3. pren. odvrniti, odvračati; zmesti, raztresti; dekoncentrirati

4. razvedriti, zabavati

B) ➞ distrarsi v. rifl. (pres. mi distraggo)

1. raztresti se

2. razvedriti se, zabavati se

entziehen^* Recht odvzeti, Technik odvzemati, odtegovati, odtegniti; Medikamente: prenehati dajati; Chemie izvleči, ekstrahirati; sich entziehen Alkoholiker usw.: zdraviti se; izmikati se, uiti; einer Gesellschaft: izogibati se, das entzieht sich der Kontrolle/Berechnung tega ni mogoče kontrolirati/izračunati

obùstavljati -ām
I.
1. ustavljati
2. odtegovati, zadrževati
II. obustavljati se ustavljati se

odbíjati òdbījām
I.
1. odbijati: odbijati udarce
2. odklanjati: odbijati ponude, pomoć
3. odganjati, zavračati
4. zavračati
5. odstavljati
6. odštevati
7. odtegovati
8. pripisovati
II. odbijati se
1. odbijati se
2. upirati se

odvláčiti òdvlāčīm
1. odvlačiti, odtegovati: odvlačiti ljude od rada
2. zavlačevati: odvlačiti ugovor, izvršenje ugovora

scomputare v. tr. (pres. scōmputo) odbiti; odtegniti, odtegovati

sottrarre^*

A) v. tr. (pres. sottraggo)

1. odtegniti, odtegovati; odrešiti:
sottrarre qcn. a, da un pericolo koga rešiti nevarnosti

2. pren. odvzeti, ukrasti, izmakniti

3. odbiti; mat. odšteti:
sottrarre le spese odbiti stroške

B) ➞ sottrarsi v. rifl. (pres. mi sottraggo) izogniti, izogibati se; uiti

sustézati sùstēžēm
I. odtegovati, zadrževati
II. sustezati se odtegovati se: reći nešto bez sustezanja reči kaj brez pomišljanja

ustézati ùstēžēm
I.
1. pritegovati, zategovati
2. odtegovati: neću ja to njemu ustezati; od nepravde usteže ruku svoju
3. obvladovati
II. ustezati se
1. odtegovati se: ustezati se od posla
2. pomišljati se: nisam se ustezao da mu kažem
3. braniti se: on se usteže da prizna

відніма́ти -ма́ю недок., odvzémati -am nedov., odštévati -am nedov., odtegováti -újem nedov.

відрахо́вувати -хо́вую недок., odštévati -am nedov., odtegováti -újem nedov.

відтяга́ти -га́ю недок., zavlačeváti -újem nedov., odtegováti -újem nedov.

отдёргивать, отдёрнуть odtegovati, odtegniti, nazaj, stran potegniti;
о. занавеску odgrniti zaveso

удерживать, удержать zadrž(ev)ati, pridrž(ev)ati; odtegovati (od plače), odtegniti;
у. в памяти (ob)držati v spominu;
у. от преступления preprečiti zločin;

dētrectō in (tudi v dobrih rokopisih) dētractō (dētrēctō, dētrāctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. dētrahere)

1. čemu odtegovati se, od tod kaj odbi(ja)ti, odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati), česa braniti se, komu, čemu upreti (upirati) se: militiam C., O., Fl., pugnam L., certamen L., T., proelium Iust., iuga V., taurus detrectat aratrum O., d. vincla pedum Tib., officia sua Q., imperium, munus Cu., iudicandi munus, imperata Suet., alicuius iussa (pokorščino), principem T., vim eius equos regentis (njegovo umetnost v dresuri konj) T.; abs.: num consulto detrectarent L., neque Hannibal detractavit L., partim tergiversantibus, partim aperte detrectantibus Suet.; neklas. in v pozni lat. z inf.: d. tutelam administrare Dig., dicere Arn.

2. zmanjš(ev)ati, manjšati, kratiti, v nič devati, omalovaževati: adversae res etiam bonos detrectant S. kratijo veljavo tudi dobrim (možem), invidia detrectat virtutes L., ingenium magni livor detrectat Homeri O., d. bene facta, laudes O., poëtas T.; z dat.: d. Pompeio (ali Pompeium) Fl.; abs.: detractare videbar O.