Franja

odmre|ti [é] (-m) odmirati absterben, drevje: sterben

odmréti to die away; to wither away

odmréti dépérir, s'éteindre ; (oveneti) se dessécher ; medicina (s')atrophier

odmréti (-èm) perf. glej odmirati | odmreti

odmréti odmrem i odmrjem
1. odmrijeti, odmreti: celice odmrejo
2. pomrijeti (-re-): odmrle so številne čebelje družine
3. zamrijeti: družabno življenje je odmrlo
4. odmreti svetu umrijeti za svijet, za svet

odmréti morir; extinguirse ; (oveneti) marchitarse ; med (ud) atrofiarse

odmréti -mrè dov., v 3. os., відме́рти відімре́ док.

absterben^* odmirati, odmreti; Hoffnung: umreti, zamreti; (gefühllos werden) Arme, Beine: zaspati, hrometi, ohrometi, otrpniti; Stoffe: obledeti

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

dēmorior -morī -mortuus sum

1. (kaki skupini, združbi, rodbini idr.) umreti, odmreti: Suet., nostrique familiares fere demortui Ci. ep., cum esset ex veterum numero senator quidam demortuus Ci., ne quis emeret nisi in demortui locum Formula vetus ap. Ci., lex iubet augurem in demortui locum qui petat contione nominare Corn., tantum hominum demortuum esse, ut is numerus militum effici non potuerit L., tres pontifices creati … in locum P. Scantini demortui et L. Aemilii Pauli consulis et Q. Aeli Paeti, qui ceciderant pugna Canensi L., nuper Assacano … demortuo regioni praeterat mater eius Cleophis Cu., Babylonia demortuo Mazaeo Stameni subiecta est Cu.; (o živalih, ki izginejo iz gospodarstva) poginiti: Icti.; (o drevesih, ki izginejo iz drevesne vrste) odmreti, posušiti se: demortua vitis Col., demortuae arbores Icti.

2. (z oslabljenim pomenom predloga)
a) intr. umirajoč giniti, preminiti: paene sum fame demortuus Pl.; pren. (o stvareh) izginiti: potationes plurimae demortuae Pl. meni izgubljene, vocabula demortua Gell.
b) trans. = smrtno (na smrt) zaljubljen biti v koga: ea demoritur te Pl., quae te demoritur Pl.

eingehen^* priti, prihajati, prispeti; postati del (česa); Tier: poginiti, Pflanze: posušiti se, Stoff: skrčiti se, eine Firma: umreti, odmreti; (Verlust haben) imeti škodo; transitiv einen Vertrag, eine Ehe usw.: skleniti, eine chemische Verbindung: spajati se z, spojiti se z; Verpflichtungen: prevzeti; auf etwas eingehen obravnavati (kaj), ukvarjati se z; spuščati se v; privoliti v, pristati na; auf ein Thema eingehen poprijeti temo

morire^* v. intr. (pres. muōio)

1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!

2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom

3. pren. odmreti, odmirati

4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)

necrotizzare

A) v. tr. (pres. necrotizzo) biol. povzročiti, povzročati nekrozo, odmiranje

B) ➞ necrotizzarsi v. rifl. (pres. mi necrotizzo) biol. nekrotizirati; odmreti, odmirati

odùmrijeti òdumrēm (ijek.), odùmrēti òdumrēm (ek.) odmreti: prema učenju nekih, država će odumrijeti; gusle na jugozapadu još nisu odumrle; odumrije (aor.) pjesma, prestadoše ašikluci i večernje šetnje

prae-morior -morī -mortuus sum (prae in morī)

1. prezgodaj (prerano) umreti (umirati): Macr., aut ego praemoriar primoque exstinguar in aevo O., in hac turpissima perpetuitatis cogitatione districti per exigua festinantis aevi momenta praemorimur Ps.-Q.

2. odmreti (odmirati), propasti (propadati): Macr., nostra tamen iacuere velut praemortua membra O., enecuit ita ut parte eā corporis quasi praemortuā viveret Suet., hebescunt sensus, membra torpent, praemoritur visus, auditus, incessus, dentes etiam Plin.; pren.: praemortui (izgubljene) iam est pudoris L., iam praemortuae vires Q. (Decl.).

sterben (starb, gestorben) umreti, umirati; Bäume: odmirati, sušiti se, odmreti, posušiti se; sterben vor Furcht, Angst usw. umirati od strahu itd.; sterben an Krebs usw.: umreti za (rakom); sterben für umreti sa (koga, kaj); sterben durch jemandes Hand umreti od (čigave) roke; den Heldentod sterben umreti junaške smrti; gestorben sein für figurativ biti mrtev za (koga)

відме́рти відімре́ док., odmréti -mrè dov., v 3. os.

омертветь odmreti; otrpniti

отмирать, отмереть odmirati, odmreti; (pren.) izumirati, izumreti; izginjati, izginiti

помертветь omedleti, odmreti; prebledeti