Franja

odhajanj|e srednji spol (-a …) das Gehen, das Weggehen
prihajanje in odhajanje das Kommen und Gehen
v odhajanju in Aufbruchstimmung

odhájanje départ moški spol , éloignement moški spol

odhájanje (-a) n l'andarsene, andata, partenza:
odhajanje strokovnjakov v tujino fuga dei cervelli

odhájanje s odlaženje

odhájanje

ob odhajanju al salir

abitiō -ōnis, f (abīre) odhajanje, odhod: Pl., Ter., Iul. Val.

abitus -ūs, m (abīre)

1. odhajanje, odhod (naspr. adventus): Ter., Lucr., Plin., post abitum huius importunissimae pestis Ci., abitu retro Sil. hoja nazaj, umikanje; occ. umik: abitus causae, ab. optatus Sil.

2. met. izhod (kot kraj): omnem abitum custode coronant V., vehicula saepserant abitus T.

abscēssiō -ōnis, f (abscēdere) odhajanje, umikanje, pren. upadanje (naspr. accēsiō priraščanje): Ci., Eccl.

abscēssus -ūs, m (abscēdere) odhajanje, odhod, oddaljitev (naspr. accēssus, aditus): solis Ci., aditus, abscessus T., causa abscessūs T., absc. continuus T. odsotnost; voj. odhod: Rutulûum abscessu V. pri odhodu Rutulcev; met. (medic.) gnojna razjeda, ulje: Cels.

dēcēssiō -ōnis, f (dēcēdere)

1. odhajanje, odhod: tarda Ci., de (zaradi) tua mansione aut decessione Ci. ep.; odhod kakega oblastnika iz province: neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci.

2. pojemanje, slabenje, hiranje: Cels., bonorum Ci., utrum accessionem decumae an de summa decessionem fecerit Ci., eorum neque accessione meliorem vitam fieri nec decessione peiorem Ci.

3. pren. prehajanje besed od prvotnega na preneseni pomen: Gell.

écoulement [ekulmɑ̃] masculin odtekanje, odtok; odhajanje; strujanje; (po)tek (du temps časa); commerce prodaja, promet; médecine iztok; populaire triper, kapavica

écoulement d'air strujanje zraka
écoulement facile d'un produit lahka prodaja kakega proizvoda
écoulement du trafic odvijanje prometa
écoulement de faux billets razpečavanje ponarejenih bankovcev

exitus -ūs, m (exīre)

1. izhod, odhod = izhajanje, odhajanje: vestigiis exitus eorum ex illo loco comparent Ci., singulorum hominum occultos exitus asservent C.; o stvareh: exitus ut classi felix faustusque daretur Lucr. odplutje, liber minus exitus amni Lucr. iztok, (tibiae) recto exitu graviorem spiritum reddunt Q.

2. met.
a) izhod = izhodna pot: exitum non habet ac pervium non est iter Varr., insula undique exitus maritimos habet Ci., per horum corpora salutem sibi atque exitum pariebant C., omni exitu et pabulatione interclusi C., ne exitus inclusis ab urbe … esset L., exitus introitusque elementis redditus Lucr.; pren.: erranti exitūs dare Ci., pravo pot pokazati.
b) izhod (kod kraj), izhodišče: in exituportūs Ci., angustus exitus portarum C., in omnibus partibus aedificii exitūs habebat N., septem exitūs e domo fecerat L., qua veris facilis datur exitus umbris V., obsessi naturales exitus adaperiuntur Col., exitus alvorum Plin., cibi Plin. zadnjica, paludis Plin., ali Istri Val. Fl. ustje.

3. pren. izid, konec: belli exitum timemus, exitum diei exspectare, exitum huius familiaritatis cognoscite, hi recentes rerum exitus Ci., exitus exitiales Ci. zadnji pogubonosni dogodki, tristes exitus habuit consulatus Ci., in exitu est meus consulatus Ci. se bliža koncu, adducta ad exitum quaestio est Ci., ut exitus principio simillimus reperiatur Ci., huius orationis difficilius est exitum quam principium invenire Ci., exitus mimi, fabulae Ci. preobrat (katastrofa), exitus orationis, oppugnationis C., ita magnarum initia rerum celerem et facilem exitum habuerunt C., exitus vitae N., vitae mortisque Vell., quem exitum tantis malis sperarent S., docuit post exitus ingens V., hinc omne principium, huc refer exitum H., exitus superioris anni L., in exitu iam annus erat L. se je že nagibalo h koncu, exitus veris Plin.; occ.
a) konec (življenja), smrt, pogin: exitus C. Caesaris Ci., boni bonos exitus habent Ci., Romulum natura ad humanum exitum abripuit Ci., talem exitum plerique clari viri habuerunt N. tako so večinoma končali svoje življenje, hic exitus illum sorte tulit V., nunc manet insontem gravis exitus V., Seiani exitus T.
b) konec ali izid = (končna) posledica, uspeh: exitus consilii Ci., incerto etiam nunc exitu victoriae C., exitus fortunae C., ut si de exitu divinaret N., exitus futuri temporis H., Liber vota bonos ducit ad exitus H., disceptatio sine exitu fuit L.; preg.: exitus acta probat O.

òdlažēnje s odhajanje: njegovo često odlaženje u grad u vezi je sa službom

othòdēnje s odhajanje

pèčālba ž (mak.) odhajanje, odhod v tujino za zaslužkom: ići u -u

pòlažēnje s
1. odhajanje
2. obiskovanje: polaženje škole

sēcēssiō -ōnis, f (sēcēdere)

1. odhajanje, odhod vstran, na samo (poseb. na posvet), ločitev, oddaljitev, umik, umikanje, umaknitev, odstop, odstopitev, odstopanje, osamitev, izolacija, secesíja: CU. idr., milites secessionem faciunt C. se zbirajo (v krdela), primores secessione facta ... eodem (= in ignem) plerique semet ipsi praecipitaverunt L. umaknivši se, odstranivši se (na posvet), secessiones subscriptorum CI.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: VARR. idr., populi C., secessiones plebei CI., secessionem tu illam existimasti, non bellum CI., maiores nostri ... bis per secessionem armati Aventinum occupavere S., frequentior fama est ... in Aventinum secessionem factam esse L., secessio ab decemviris facta est L.

mouvement [muvmɑ̃] masculin gibanje, premikanje, kretanje; kretnja; prihajanje in odhajanje; sprememba; commerce promet, obtok; razgibanost, vrenje (figuré); strasti, spremembe v čustvovanju; pobuda, nagib, navdihnjenje; musique tempo; technique pogonska sredstva; pogon, obrat; militaire marš; udarna moč

en deux temps trois mouvements zelo hitro
de son propre mouvement iz lastnega nagiba, lastne iniciative
mouvement de colère napad jeze, jeza
sans mouvement nepremičen, brez življenja
mouvement (uniformément) accéléré, retardé (enakomerno) pospešeno, pojemajoče gibanje
mouvement d'affaires, de caisse poslovni, blagajniški promet
mouvement d'un appareil mehanizem
mouvement des cours gibanje tečajev
mouvement gréviste, de jeunesse stavkovno, mladinsko gibanje
mouvement latent (figuré) prikrito gibanje, tendenca
mouvement de(s) marchandises blagovni, tovorni promet
mouvement maritime ladijski promet
mouvement ondulatoire valovanje
mouvement ouvrier (ali travailliste), syndical delavsko, sindikalno gibanje
mouvement perpétuel stalno gibanje, perpetuum mobile; figuré, familier živo srebro (o živahnem otroku)
mouvement (du personnel) gibanje, premeščanje (osebja)
mouvement des personnes osebni promet
mouvement (de la population) gibanje prebivalstva
mouvement des prix gibanje cen
mouvement sismique potres(ni sunek)
mouvement uniforme, varié (physique) enakomerno, neenakomerno gibanje
se donner du mouvement biti neutrudljivo delaven
être dans le mouvement (familier) iti s časom
être sans cesse en mouvement biti neprestano na nogah
(se) mettre en mouvement spraviti (se) v gibanje
presser, ralentir le mouvement pospešiti, opočasniti gibanje, premikanje
le premier mouvement est toujours le meilleur (proverbe) prva, najbolj spontana reakcija (misel, intuicija) je vedno najboljša

rush¹ [rʌš]

1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad

by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na

2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven

rush order hitro, nujno naročilo

va-et-vient [vaevjɛ̃] masculin prihajanje in odhajanje; nihanje; vožnja sem in tja; brod; menjalno električno stikalo

mouvement masculin de va-et-vient gibanje sem in tja