Franja

abhinc, adv.

1. krajevno = od tod: aufer abh. lacrimas Lucr., toto abhinc orbe Ap.

2. klas. le časovno:
a) od zdaj (računajoč nazaj) = pred; abs.: Gell., Fr., dies abhinc quintus an sextus est, cum ... Ap.; pred acc. extensionis: abh. triennium Kom., Ap. pred tremi leti, tega je zdaj tri leta, abh.annos prope viginti Ci. skoraj pred dvajsetimi leti; pred abl. = pred: quiabh. sexaginta annis occisus foret Pl., comitiis iam abh. diebus triginta factis Ci.
b) redko: od zdaj naprej, odslej (računajoč naprej): inde abh. Pac. ap. Char.

dehinc, adv. (dē in hinc, pesn. po eliziji tudi enozložno = de͡inc)

1. krajevno = od tod: T., post eos (Gaetulos) Aethiopas esse (accepimus), dehinc loca exusta S., interiora Cedrosii, d. Persae habitant Mel., Italia d. primique eius Ligures Plin.; pren.
a) za označevanje zaporedja (= deinceps) nato, zatem: ex fumo dare lucem cogitat, ut speciosa d. miracula promat H., Pasiphaë, clarique d. stant ordine patres Sil.
b) (o posledici) od tod = zaradi tega, zato: Pl., Ter.

2. časovno =
a) odslej, od zdaj: Pl., Ter., vosque, dii, testes facio, me L. Tarquinium Superbum … , quacumque dehinc vi possim, exsecuturum L.
b) od tedaj, odtlej, od takrat: quā classe dehinc effusa procorum bella! Val. Fl., duplex d. fama est Suet.

3. pri naštevanju zaporednih dejanj ali okoliščin = potem, nato: Eurum ad se Zephyrumque vocat, de͡hnc talia fatur V., aere, d. ferro duravit saecula H., zona latet tua nunc et cras fortasse latebit: de͡hnc erit, Orion, aspicienda mihi O., incipiet … putrescere, d. laxata ire in humorem et … defluere Sen. ph., Sequanos … in verba eius adegit. Dehinc audito legionum tumultu raptim profectus … T., mors quoque, de qua d. dicam, ostentis praecognita est Suet.; za postquam: quae postquam vates … effatus … est, dona de͡hnc … imperat ad navīs ferri V.; primum … dehinc S., V. ali primo … dehinc Suet.

désormais [dezɔrmɛ] adverbe odslej, v bodoče, od zdaj (naprej), odsihmal, posihmal

la porte sera désormais fermée après 8 heures odslej bodo vrata zaprta po osmi uri

hī̆c, haec, hō̆c, pron. demonstrativum prve osebe, ta, ta, to; le-ta, le-ta, le-to; tale, tale, tole. Pron. hi-c, hae-c, ho-c je sestavljen iz poudarjajoče part. hi in kazalne naslonke ce [gl. to besedo]. Pri sklonih, ki se končujejo na „s“, ta ce pogosto odpade, tako da brez razlike uporabljamo dvojne oblike huius in huiusce, hos, has in hosce, hasce. Nom. sg. se je prvotno glasil hĭce, haece, hōce [iz hodce, prim. illud, istud], po 3. stol. pred Kr. po odpadu samoglasnika „e“ nav. hĭc, haec, hōc [= hoce], po koncu 2. stol. pred Kr. [nam. hĭc] tudi hīc [= hice, obl. tvorjena po neutr. hoce]. Pred vprašalnim ne se je „e“ oslabil v „i“: hī̆cine, haecine, hōcine? tale, tale, tole? Pron. okrepljen z dem = ce [prim. i-dem]: hisdem diebus Pall., hisdem digressis, hisdem notos Amm. — Star. obl.: dat. sg. fem. hac: Ca.; nom. pl. masc. hīc: Enn., Pl., Varr., tudi hīsce: Pl., Ter., L.; nom. pl. fem. haec: Pl., Ter., Varr., Ci., Lucr., Cat., Tib.; okrajšan gen. pl. masc. hōrunc: Pl., Ter., fem. hārunc: Pl., Ter.; dat. in abl. pl. hibus: Pl. (to obliko navajata tudi Varr. in Char.); gen. sg. huius enozložen pri Pl.; dat. sg. nav. enozložen, redko (pri poznih pesnikih) dvozložen (npr. pri Sid.)Nasploh pomeni ta pron. to, kar je govorečemu krajevno, časovno ali po mišljenju (čutenju) najbližje (naspr. ille). Od tod

1. (krajevno) pogosto = tukajšnji, navzoči, prisotni, moj, naš, včasih = tu(kaj): hic M. Antonius Ci., hic Sex. Roscius Ci. = moj varovanec, bona huiusce Sex. Roscii Ci., hic locus Ci. kraj, kjer sem, — kjer smo, haec urbs Ci. naše, per hanc dextram … obtestor te S. pri svoji desnici; neutr. pl. haec „vse tukajšnje“ = tukajšnje razmere ali vesoljni svet ali rimsko mesto, rimska država: haec delere, haec vastare Ci. rim. mesto, omnes, qui haec ex minimis tanta fecerunt Ci. rim. državo, toda za Grka je haec = Grčija: L.; v pogovornem jeziku je hic homo = ego: huic homini (= mihi) parata erunt verbera Pl., hunc hominem (= me) H., si anum hanc audire voles, quae te … amo O. mene starko tu, tako tudi: tu si hic (= ego) sis, aliter sentias Ter., hi (= nos) cernimur Val. Fl.

2. (časovno)
a) = sedanji, današnji, naš: haec aetas, haec tempora, hic dies, hic status rerum, hi mores Ci., hac annonā Ci. ob sedanji draginji, in hac magnificentia L. ob sedanjem sijaju, quantum haec Niobe Niobe distabat ab illa O. sedanja od prejšnje; huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H.; pron., ki kaže na pravkar pretekli čas: per hos annos Ci. v zadnjih letih, hoc triduo vel quatriduo Ci. v zadnjih treh ali štirih dneh, ante hos sex menses Ph. pred (zadnjimi) šestimi meseci.
b) = ta (to), o komer (čemer) se ravno govori, ki se pravkar obravnava ali o komer (čemer) se ravno razpravlja, pričujoči (-a, -e): hic sapiens, de quo loquimur Ci., haec causa Ci., hic nobis orator ita confirmandus est Q. Nepot vedno imenuje glavno osebo posameznega življenjepisa hic = ta mož: hunc … historici laudibus extulerunt N., hunc Athenienses diu … desideraverunt N.; neutr. sg. subst.: quidquid ego huius feci Ter. vse, kar sem pri tej stvari storil.

3. hic v naspr. z ille
a) (kadar govorimo o dveh že imenovanih osebah ali stvareh, tako da pomeni ille bolj oddaljeno, prej imenovano osebo ali stvar, hic pa bližjo, pozneje omenjeno) ta, ta, to — oni, ona, ono: Caesar magnus habebatur et Cato; ille misericordiā clarus factus, huic severitas dignitatem addiderat S., ignavia corpus hebetat, labor firmat: illa maturam senectutem, hic longam adulescentiam reddit Cels.; redkeje kaže hic na prej imenovano osebo ali stvar in to le tedaj, če je ta (oseba ali stvar) govorečemu bližja po njegovem čutenju ali zanimanju (ne krajevno ali časovno): cave Catoni anteponas Socratem; huius (= Catonis) enim facta, illius (= Socratis) dicta laudantur Ci. ki mu je rojak Katon bližji kot Grk Sokrat, melior est certa pax quam sperata victoria; haec (pax) in tua, illa (victoria) in deorum manu est L. (ker je govorniku mir bolj pri srcu kot zmaga).
b) (brez povezave z dvema že omenjenima osebama ali stvarema) eden — drugi: homines diversissimis studiis ducuntur: hic honoribus petendis, ille divitiis quaerendis operam dat Ci.; pesn. in poklas. tudi hic — hic.

4. (kadar se nanaša na besede govorečega)
a) kaže na pravkar povedano = ta, ta, to: haec habui, de amicitia quae dicerem Ci. (ob koncu svojega spisa De amicitia), hi Catilinae proximi familiaresque sunt Ci.
b) kaže na to, kar sledi = tale, tale, tole, sledeči, naslednji: his verbis eum adlocutus est Ci., in hunc modum locutus est C., in quibus (litteris) haec fuisse scripta Thucydides memoriae prodidit: „Pausanias … tibi muneri misit“ N., pax convenit his condicionibus, res hoc modo (takole) facta est L., illa … his est resecuta rogantem: „quisquis es, ignoscas“. O.

5. = tak, takšen: his legibus Pl., hac iuventute Ci. ep., his praesertim moribus Ci., non hos quaesitum in usūs V., non his iuventus orta parentibus H. od tako slabih, lectos … miserat infelix non haec ad proelia Thybris Val. Fl., in hoc caenum, in has sordes abici Plin. iun.; tako tudi (krepkeje kot is) kaže na nekaj določenega, opredeljenega: quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ci.

6. neutr. sg. hoc
a) = toliko, le toliko: hoc dico, hoc certum est ali constat Ci.
b) s partitivnim gen.: quid hoc morbi est? Ter. kakšna bolezen je to? hoc aetatis Pl. ali hoc aevi Plin. iun. ta doba, ta vek, in hoc aevi O. ali ad hoc aevi Plin. do sedanjega časa, do sedanjosti, hoc honoris suscipere Ci. ep. to stopnjo časti, hoc litterarum ali litterularum Ci. ep. to borno pismo, pisemce, hoc commodi est, quod … Ci. pri tem je to dobro, da … , hoc mihi iuris … dabis H. to, kar je prav; to, kar zahtevam (si prisvajam) kot svojo pravico, hoc mentis, hoc incommodi Q.
c) hoc est to je, to se pravi (ob razlagi kakega prejšnjega pojma): Q., Plin. iun., Suet., honor amplissimus, hoc est consulatus Ci., nos, hoc est populus Romanus S., frugi, quod sit satis, hoc est, ut vitale putes H., hoc est, hoc erat tudi kot izraz jeze, nejevolje: hoc est patrem esse Ter., hoc illud, germana, fuit? V., hoc erat, … melius quod scribere possem H., hoc erat in primis quod me gaudere iubebas Pr.
č) kaže na kako sledečo razlago (inf., ACI, kak relat., vprašalni, kavzalni, finalni ali kondicionalni stavek): hoc maxime laudabile est, semper aliquid pro re publica facere Ci., hoc intellego, omnium ora in me conversa esse Ci., una in convivio erat hic, quem dico, Rhodius adulescentulus Ter., his libris tribus, quos de natura deorum scripsimus Ci., hi erunt fere, qui … putabunt N., hoc … est, quod ille it ad cenam cottidie Pl., ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo Q., hoc efficiebat, quod mariti minores erant Plin. iun., hoc fieri potest, si coeperimus Q., hoc nempe intentio tua, ut libertatem revoces Plin. iun., hoc scilicet, ne suspectus his foret Vell.
d) kot abl. mensurae pri komp. (krepkejši kot eo) tem: de quo hoc plura referemus, quod obscuriora sunt eius gesta N.; quo — hoc čim — tem: Ci., C. idr.Posamične adv. obl.

I. hāc (abl. sg. fem., sc. parte ali viā, prim. quā) na tej strani, s te strani, na tem mestu, tu, tukaj, tod: Kom., Ci. idr., hac copias traduxit N., hac iter est V., hac iter superis est ad tecta Tonantis O.; v soodnosnosti: quaque (= et qua) impetus egit, hac sine lege ruunt O., hac hac pergam, qua via longum compensat iter Sen. tr.; v naspr.: hac atque illac Ter. tu in tam = povsod, nunc hac iuvenem, nunc circumfunditur illac O. tu — tam; ret. hac — hac (= hac illac): Plin. iun. hac fugerent Grai, … hac Phryges V., hac Amor hac Liber Pr., hac atque hac Aug. — v sklopu (ixpt.)

1. hāc-propter zato, zaradi tega: Varr.

2. hāc-tenus
a) (krajevno) do sem, do tod, tako daleč: hactenus est tutum O., h. Euxini pars est Romana sinistri O.; v tmezi: hac Troiana tenus fuerit Fortuna secuta V., hac dominum tenus est illa secuta suum O.
b) (časovno) doslej, do te dobe: Fl. idr. poklasični pisci hactenus, Acca soror, potui; nunc volnus acerbum (me) conficit V., h. quietae utrimque stationes fuere; postquam … L., h. comitem fratri se dedit, inde … Seriphon deserit O., h. Nero flagitiis … velamenta quaesivit T.
c) metaf. a) do te točke, do sem (ob koncu govora); z glag. dicendi: hactenus de amicitia … dixi Ci., h. Attico vivo edita (haec) a nobis sunt N., quod h. ostendisse satis est Q.; pa tudi brez glagola (elipt.), ki deloma sklepa govor: sed de hoc quidem h. Ci. toliko, zadosti, sed haec h. Ci. idr., h. Aeacides, vocem gravis hasta secuta est O., h. Trogus Plin.; v tmezi: hac Arethusa tenus O.; ki deloma vodi k novemu predmetu: sed haec h.; nunc ad ostenta veniamus Ci., de malorum opinione h.; videamus nunc de bonorum Ci., h. arvorum cultūs et sidera caeli (cecini), nunc te, Bacche, canam V., h. in occidentem Germaniam novimus; in septentrionem ingenti flexu recedit T.; z mox: Col. ali iam: Plin. b) (ki omejuje stopnjo, mero) do te mere, le to, le toliko (večinoma s si, quod, quoad, ut, ne idr.): hactenus indulsisse iuvat V., servus h. paret T., h. Vitellius voluerat T., h. reprehendet, si qui volet, non amplius Ci., patrem familiae h. ago, quod percurro Plin. iun., h. manu servi usus, ut inmotum pugionem extolleret T., h. addito discrimine, ne auctor dubitaretur T., interficere constituit (Agrippinam), h. consultans, veneno an ferro vel qua alia vi T.

II. hīc, starejše heic (iz *hei-ce), hīce (loc. sg. neutr.)

1. (krajevno) tu, tule, tukaj(le), na tem kraju (mestu), tukaj pri nas: Kom. idr. hic cum essem in urbe ac domi Ci., video hic in senatu esse quosdam Ci., si haec apud Scythas dicerem, non hic in tanta multitudine civium Romanorum Ci., hic (sc. Athenis) ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset carissimus N.; z gen.: hic viciniae, hic proxumae viciniae Kom. tukaj v bližini, prav blizu tukaj; podvojeni adv.: hic, hic sunt in nostro numero Ci.; z naspr.: hic — illic tu — tam, na enem kraju — na drugem: Ter., V., Q.; tudi asindet.: hic, illic, ubi mors deprenderat, exhalantes O. tu(kaj) in tam(kaj).

2. (časovno) nato, potem, zdaj pa: Ter., hic iste Sthenium citari iubet Ci., hic illi flentes rogare coeperunt Ci., hic … Lacedaemonii legatos Athenas miserunt N., hic cum crebri afferrent nuntii … , Miltiades hortatus est pontis custodes N., hic regina … poposcit … pateram V., hic Postumius accensus irā … ait L., hic mulier erubuit merito Q.

3. metaf. pri tem, tedaj, potemtakem, pri tej priložnosti, ob takih okoliščinah, poseb. v vprašanjih začudenja ali tudi koncesivno = pri vsem tem, navkljub temu, in vendar: hic mihi quisquam pacis commoda commemorat Ci., hic tu me etiam gloriari vetas Ci. če hoče kdo izreči svojo nejevoljo, grajo o tem, kar so drugi govorili ali storili = in zdaj, in tu: hic lictor Cornelius occiditur Ci., hic quaerat quispiam Ci., tu, Verres, hic quod moliare, non habes Ci., hic iam plura non dicam Ci., hic nos dubitatis tantam inuriam vindicare? Ci., hic tu tabulas desideras … ? Ci., hic, quantum in bello fortuna possit, cognitum est N., hic vero nulla munitio est, quae perterritos recipiat C., hic mihi quisquam … misericordiam nominat S.

III. hinc.

1. (krajevno) od tod, s tega kraja, — mesta, iz te pokrajine, kjer je govoreči: Kom., Q., Val. Fl., Suet. idr. cum hinc egressi sunt Ci., via, quae h. est in Indiam Ci., Calones in proximum tumulum procurrunt. Hinc celeriter deiecti se in signa … coniciunt C., hinc (= ex vinculis) se expedivit N., qua pateat h. exitus L.; occ. od tod = s tega sveta: Aug., hinc a nobis profecti in caelum Ci.; v sl. hinc (kakor tudi njegovo naspr. illinc, inde) pogosto na vprašanje kje? (nam. odkod?) = tu(kaj), na tej strani: intellegitis hinc veritatem resistere Ci., h. stare Lucan., urbs hinc Toronaico, hinc Macedonico saepta mari L. na tej — na oni strani, na obeh straneh, hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., hinc atque hinc vastae rupes … minantur V. tukaj in tamkaj, na obeh straneh, hinc pudicitia pugnat, illinc stuprum Ci., multis hinc atque illinc vulneribus acceptis L.; tako tudi: hinc et hinc Mart., hinc et illinc Pl., hinc vel illinc T., hinc — inde T., Plin. iun., Suet., inde et hinc T., hinc et inde Mart., Suet., inde — hinc Q., hinc indeque Amm., hinc — hinc — inde T.

2. (časovno) odslej, od zdaj, od takrat: quisquis es, amissos hinc iam obliviscere Graios V., hinc consules coepere creari Eutr.; hinc (nam. abhinc) izza, pred: quam si hinc ducentos annos fuerim mortuus Pl.; occ. nato, potem, zatem: hinc ferro accingor rursus V., hinc toto praeceps se corpore misit in undas V., hinc alios … pavet … luctus Val. Fl., hinc volucrum naturae dicentur Plin., sacra hinc et immolationes T., Suetonius hinc Paulinus biennio prosperas res habuit T., orsus hinc a pietatis ostentatione Suet.

3. metaf.
a) od tod (označuje začetek): hinc canere incipiam V., hinc iam incipiam Q., iam hinc ergo nobis inchoanda est pars Q.
b) od tod = od tega človeka: iam hinc scibo, ubi siet Ter., vel hilarissumum convivam hinc indidem expromam tibi Pl. od prav tistega človeka = od mene.
c) partitivno od tod = od te stvari (proč): licet hinc quantum cuique videbitur circumcidat atque amputet Ci.
č) od tod (pomeni izvor, povod, vzrok, posledico), zato, zaradi tega: hinc illae pecuniae redundarunt Ci., hinc in Ligarium crimen oritur Ci., hinc sicae, hinc venena, hinc falsa testamenta nascuntur Ci., hinc omnes intellegere potuerunt Ci., hinc illae sollicitudines, hinc illae quaestiones sunt Ci., hinc accidit dubitatio Q., omnium bellorum initium et causam hinc sumpsit Suet.; brez glag.: hinc totum odium, hinc omnis offensio Ci., hinc apud Atheniensīs magnae discordiae Ci.; preg.: hinc illae lacrimae Ter.

IV. hōc, klas. (pri Ci. in C.) le hūc,

1. sem, tu sem, semkaj: nunc hoc animum advortite ambo Pl., hoc tunc ignipotens caelo descendit ab alto V., spectatumne hoc venimus? L., vincentes hoc pervenistis L., et hoc et illoc Petr., succede huc Pl., procede tu huc Ter., accede huc ad me Ter., huc homines veniebant Ci., huc longius est digressa oratio mea Ci., huc (= domum) ut rediit N., huc ex ephoris quidam descenderunt N., huc eodem profectus est Phocion N., huc consul … praesidium inposuit S., huc … caementa demittit redemptor H., huc illuc volvens oculos V. sem in tja, huc atque illuc signa moveri … videtis L. sem(kaj) in tjâkaj), na to in na ono stran; v tem pomenu tudi: huc et illuc Ci., huc illucque Plin., (pesn.) huc atque huc V., huc et huc H.; podobno: tum huc, tum illuc Ci. ali nunc huc, nunc illuc V. zdaj sem, zdaj tja, huc illucve Cels. sem ali tja; prolept. pri glag. mirovanja: huc ades V. pridi sem k meni, quare huc adsim O. zakaj (sem semkaj prišel in) sem tu.

2. metaf. semkaj, k temu, za to, v ta namen: renumeret dotem huc Ter., omnia … verba huc redeunt Ter. letijo, merijo na to, huc evasit Ter. prišel je na to, huc accedit timor Ci. temu se pridruži še strah, opus est huc limatulo … tuo iudicio Ci., adde huc fontium gelidas perennitates Ci., multa huc minora navigia addunt C., adde huc populationem agrorum L., huc natas adice septem O., igitur huc intendit T. si je to zamislil; huc določen s stavki: rem huc deduxi, ut … pugnare possetis Ci., res huc erat deducta, ut … C., adde huc, quod mercem sine fucis gestat H., quod autem posui … , huc pertinet, ut … Q., huc flexit, ut Tiberium … impelleret T.; occ. do te stopnje (mere), tako daleč: huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; z gen.: huc malorum ventum est Cu. tako daleč v, huc arrogantiae venerat, ut legatos ad Tiberium mitteret T. toliko si je drznil, huc confidentiae venisse T. tako daleč v … Vprašalno hūci-ne? do sem? do tod? do tega? tako daleč? (prim. hī̆cine): hucine tandem haec omnia reciderunt? Ci., hucine, Micipsa pater, beneficia tua evasere, ut … ? S.; z gen.: hucine rerum venimus? Pers.

òdsad, òdsadā prisl. odslej, od zdaj

òdsele prisl. dial. odslej, od sedaj, od zdaj

відни́ні присл., odslêj prisl., od zdàj prisl.

відтепе́р присл., odslêj prisl., od zdàj prisl.

adelante naprej, spredaj; potem

en adelante naprej, dalje; v naprej; v prihodnje, odslej
de aquí (en) adelante, de hoy en adelante od zdaj naprej, od danes naprej, odslej
ir adelante naprej priti, napredovati
echar adelante, ir adelante naprej iti, nadaljevati
hacerse adelante naprej stopiti
llevar adelante pospeševati; doseči
¡adelante! naprej! vstopite!

hier räumlich: tu, tukaj; nach hier sem, semkaj; von hier od tod; von hier an od tu dalje zeitlich: tu, von hier an/ab od zdaj/sedaj, poslej hier und da räumlich: ponekod; zeitlich: včasih hier beigefügt/folgend temu (dopisu) je priloženo/bo sledilo

nunc, adv. (iz časovnega num [gl. num] ali nun in enklitike -ce; celotna obl. nunce je še ohranjena v: nunci-ne? nuncin'? = nuncne? ali zdaj?: Ter.; prim. tudi skt. nūnám zdaj, sedaj, gr. νύ, νύν, νῦν zdaj)

1. sedaj, zdaj, tj. v tem trenutku, pa tudi = v tem času, v našem času, v naši dobi, dandanes: Kom., C., V. idr., patres conscripti, qui nunc sunt Ci. ep. naši današnji, nunc (atrib.) homines Pl. sedanji ljudje, ljudje sedanjega časa, sodobniki; pogosto v nasprotni zvezi s časovnimi členicami, ki kažejo na preteklost ali prihodnost: nunc … olim Ter., tunc … nunc, tum … nunc, nunc … ante, nunc … alias, nunc … aliquando, nuper … nunc Ci., nunc … tum, nunc … mox L., nunc … quondam O. Posebne zveze in govorni obrati: nunc primum = zdaj najprej: Pl. ali = šele zdaj: Pl., Ci.; nunc iam Ci. idr. ali (trizložno) nunciam Pl., Ter. ali iam nunc (iamnunc) Ci. idr. prav zdaj, že zdaj, šele zdaj, še zdaj, nunc ipsum Ci. prav zdaj, nunc demum, nunc tandem, nunc denique Ci. idr. zdaj šele, šele zdaj, nunc olim Lucan. prej ali slej, nunc cum maxime Sen. ph. prav v tem času, etiam nunc (eiamnunc), gl. etiam, nunc etiam Ci. idr. celo zdaj še, ut nunc est Asin. Poll. in Ci. ep., H. ob zdajšnjih (sedanjih) okoliščinah (razmerah), za zdaj, a nunc Eccl. od zdaj, odslej, odsihdob; metaf. nanašajoč se na preteklost in prihodnost glede na odnos do sedanjosti = sedaj, zdaj; pri pf. in impf.: nunc nuper dedit Ter. pred kratkim, nedavno, nunc reus erat Ci.; pri log. pf. stoji nunc kakor pri pr.: nunc constitit (= nunc stat) oris V., nunc oblita sunt mihi carmina (= nunc nescio carmina) V.; v odvisniku nam. tunc: dixit nunc demum se voti esse damnatum N. (neodvisno: nunc … sum damnatus); pesn.: ut Paris hanc rapuit … nunc demum uxore carere non potes O. (pesnik se v mislih postavlja v čas, v katerem poteka oz. je potekala pripoved), nunc tempus erat (z inf.) H. zdaj bi bil čas; tudi brez tempus: nunc erat submittere Petr.; pri fut.: ubi nunc ingentia cernes moenia V. zdaj takoj, quis nunc te adibit? quem nunc amabis? Cat., nunc defensuri Iust.

2. anaforično ponovljeno: nunc … nunc zdaj … zdaj: navita nunc hos nunc accipit illos V., nunc singulos provocare nunc increpare omnes L., nunc huc, nunc illuc … curro O.; prvi člen izpuščen: pariterque sinistros, nunc dextros solvere sinus V.

3. metaf.
a) pri prehodu na neko novo stvar, ki sledi iz prej omenjenih razmer, okrepi zlasti imp. = ob takih okoliščinah, potemtakem, potem, torej: nunc si ridiculum hominem quaerat quispiam, venalis ego sum Pl., nunc quoniam ista tibi placuit sententia, cedam Pr., comparate nunc Ci., dic nunc te ab Roscio HS I CCC circumscriptum esse Ci., i nunc (= ob tolikšnem hrupu) et versus tecum meditare H., „i nunc“, inquit, „ad Philippum“ Cu., i nunc et dic Sen. ph.
b) protivno (adverzativno) = pri tem pa, potemtakem pa, zdaj pa, tako pa, pogosto okrepljeno z autem, vero: quae quidem multo plura evenirent, si ad quietem integri iremus: nunc onusti cibo et vino … confusa cernimus Ci., si tuum consilium secutus essem, omne periculum effugissem: nunc autem prostratus iaceo Ci. ep., nunc vero exul patria domo … quo accedam … ? S., Turno vita maneret, nunc manet insontem exitus V.

od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens)

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

zdáj, zdájle! šport time!
prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
zdáj, zdájle ali nikoli now or never
zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
od zdáj, zdájle from now on, from this time on
od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
kaj zdáj, zdájle! well then?
za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
kako zdáj, zdájle? how now?
šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)

zdáj ahora; al presente; actualmente

do zdaj hasta ahora
za zdaj por ahora, por el momento
od zdaj, že zdaj desde ahora, de ahora
od zdaj naprej desde ahora en adelante

zdàj maintenant, à présent

do zdaj jusqu'à maintenant (ali à présent), jusqu'ici
od zdaj naprej à partir de maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
že zdaj dès maintenant, dès à présent
za zdaj pour le moment (ali l'instant)
zdaj … zdaj … tantôt … tantôt…
zdaj pa zdaj de temps en temps, de temps à autre
zdaj tu, zdaj tam par-ci, par-là, çà et là, ici et là

zdàj prisl., тепе́р присл.

• do zdàj дотепе́р
• od zdàj відни́ні, відтепе́р

ἀπ-άρτι adv. NT takoj, od zdaj, odslej.