Franja

Zadetki iskanja

  • obseden [é] (-a, -o) besessen
    obseden od -besessen, -süchtig
    (spolnosti sexbesessen, čiščenja putzsüchtig, lovom za uspehi leistungsbesessen)
  • obséden

    obséden od obsessed by (ali with)
    obséden od fiksne ideje possessed by a fixed idea (ali monomania)
    obséden od hudiča, zlega duha possessed by the devil, by the evil spirit
    obsédeno stanje state of siege
  • obséden enragé, furieux; obsédé par quelque chose, obsédé de, possédé par ; figurativno emporté, enragé, forcené; de siège

    proglasiti obsedno stanje proclamer l'état de siège
  • obséden (-dna -o) adj.
    obsedno stanje stato d'assedio
  • obséden (-a -o) adj. ossessionato, ossesso, preso (da); fissato, invasato, indemoniato:
    obseden od jeze preso dalla rabbia
    vpil je kot obseden gridava come un ossesso, un satanasso
  • obséden -dna -o opsadni: -o stanje
  • obséden -a -o opsjednnt, opsednut, bjesomučan
  • obséden poseído (od de) ; fig obsesionado (con)

    obsedeno stanje estado m de sitio
    kričati kot obseden gritar como un poseído
  • obséden prid., одержи́мий прикм.
  • obséden -dna -o prid.
    1. obsedat
    2.
    obsedeno stanje stare de asediu
  • arreptīcius (adreptīcius) 3 (ar-, adripere) prevzet, navdušen, obseden: Eccl.
  • arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

    1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

    2. occ.
    a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
    b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
    c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
    č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

    3. pren.
    a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
    b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.
  • besessen obseden
  • bijèsan -sna -o, dol. bȉjesnī -ā -ō, komp. bjȅšnjī -ā -ē (ijek.), bésan -sna -o, dol. bêsnī -ā -ō, komp. bȅšnjī -ā -ē (ek.)
    1. besen, togoten, srdit: svađali su se pa je bijesan izišao iz sobe
    2. stekel: bijesan pas
    3. obseden: Isusa sretoše dva bijesna
    4. strasten, divji: -i, ludi poljupci
    5. instinktiven, nagonski
    6. močan, krepak, poln življenja: -a nevjesta; oženih dva ponejaka sinovca, a dovedoh im dvije -e nevjeste; raste trava na zavojke kao dojke -e djevojke
    7. nasilen, objesten, prešeren: bijesan momak; stiže četa -ih Bosanaca
    8. divji: bijesan na lijepe, lepe žene
  • bjesòmučan -čna -o (ijek.), besòmučan -čna -o (ek.)
    1. obseden: vikala je kao -a
    2. razjarjen, podivjan, divji: -i janjičari; udaraju silni valovi -og mora
  • demoniac [dimóuniæk]

    1. samostalnik
    obsedenec, blaznež

    2. pridevnik (demoniacally prislov)
    obseden, vražji, demonski
  • démoniaque [demɔnjak] adjectif demoničen, demonski; obseden; familier satanski, vražji, zloben; besen; masculin obsedenec, perverzen zlobnež

    rire masculin démoniaque satanski smeh
  • demonic [di:mɔ́nik] pridevnik
    demonski, vražji, obseden, prevzet
  • entiché, e [ɑ̃tiše] adjectif zaverovan, zagledan (de quelque chose v kaj); obseden (de od); zavzet (de za)

    il est entiché de sport šport ga je obsedel
    être entiché de ses opinions trdovratno se držati svojih naziranj
  • fissato

    A) agg.

    1. določen, fiksiran:
    fissato dalla legge z zakonom določen

    2. obseden

    B) m

    1. manijak, obsedenec, fanatik

    2. ekon.
    fissato bollato zaključnica (potrdilo o sklenjenem borznem poslu); potrdilo o nakupu, prodaji