Franja

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

òbraz m
1. lice: ljubiti koga u rumene -e
2. lice, podoba: suša iznakazi obraz zemlje
3. podoba, lik: medalja s -om Obilića
4. zgled: arhandeo je obraz dobra nadangel je zgled dobrega
5. čast: baciti obraz pod noge; pogaziti obraz; nemati ni stida ni -a; čovjek crna -a človek brez časti; čovjek od -a poštenjak; osvjetlati sebi obraz izkazati se s častivrednim dejanjem

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obráz

I. -ji n lice -e

II. n obraz

obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

bled obraz visage pâle
človeški obraz visage humain
naravnost v obraz en pleine figure
nedolžen obraz air moški spol innocent
zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
napraviti dolg obraz avoir la mine longue
napraviti strog obraz montrer un visage sévère
pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
zreti smrti v obraz regarder la mort en face
kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

obràz -aza m lice: na -u se mu bere
čita mu se na licu, iz očiju; v obraz povedati komu kaj
reći kome što u lice, skresati komu što u brk; s kislim -om poslušati kaj; poznati koga samo po -u, narediti nedolžen obraz

obràz -áza m., обли́ччя -я с.

obràz -áza m faţă

образ m

1. pl.
образы način, oblika, podoba; tip;
таким образом tako;
о. жизни način življenja;
о. правления oblika vladavine, ustava;
равным образом ravno tako;
частным образрм privatno;
самым решительным образом kar najodločneje;
утратить о. человеческий postati nečloveški;

2. pl.
образа ikona, sv. podoba;
лежать под образами ležati na smrtni postelji; umirati

о́браз¹ -а ч., ikóna -e ž.

о́браз² -у ч., oblíka -e ž., lík -a m.

Angesicht, das, (-s, -er/-e) obličje, obraz; im Angesicht des Todes/Feindes spričo smrti/sovražnika; von Angesicht zu Angesicht iz oči v oči; im Schweiße seines Angesichts v potu svojega obraza

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija

bille [bij] féminin (biljardna) krogla; frnikola; populaire obraz, glava; železniški prag; hlod; argot hruška; argot bedak

les billes frnikolanje
bille de clown komičen, smešen obraz
bille de billard (figuré) plešasta glava
crayon à bille kemični svinčnik
joueur masculin de bille biljardist
roulement masculin à billes kroglični ležaj
jouer aux billes frnikolati se

binette [-nɛt] féminin motika; populaire (začuden, nezadovoljen) obraz

blair [blɛr] masculin, populaire nos; obraz, glava

bobine [bɔbin] féminin tuljava; valjec, motek, vretence, zvitek; familier (komičen) obraz

bobine de film, de pellicules zvitek filma
bobine de fil blanc motek belega sukanca
bobine du métier à tisser tuljava pri statvi
bobine inductrice indukcijska tuljava
bobine du ruban encreur zvitek traku za pisalni stroj