Franja

obrabi|ti (-m) abnutzen, abnützen (se sich); verschleißen; pri hoji: podplate: durchlaufen, pete: abtreten; vogale: abstoßen; z vožnjo: abfahren; z igranjem: abspielen; pri jahanju: durchreiten; (zdrgniti, predrgniti) druchscheuern

obrábiti to wear out; (ponositi) to wear down, to outwear

obrábiti se to wear out; to get worn out

obrábiti user, détériorer

obrábiti (-im) | obrábljati (-am)

A) perf., imperf. consumare, logorare; sciupare

B) obrábiti se (-im se) | obrábljati se (-am se) perf., imperf. refl. consumarsi, logorarsi; sciuparsi

obrábiti -im
1. istrošiti, izlizati, otrcati, pohabati: obrabiti orodje, obleko; obrabljena fraza
otrcana fraza
2. človek se pri takem delu obrabi
na ovakvom se poslu čovjek (-vek) iznuri

obrábiti (des)gastar; usar; deteriorar; estropear

obrábiti -im (se) dov. a (se) uza, a (se) jerpeli, a (se) roade, a (se) toci

abfahren^* (wegfahren) Zug, Bus: odpeljati, Mensch: odpeljati se; transitiv eine Strecke: prevoziti, Müll, Erde: odvažati, odpeljati, Reifen: obrabiti; abfahren lassen figurativ (abblitzen lassen) vreči ven, odpraviti; abfahren auf jemanden/etwas biti nor na (koga/kaj)

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

abnutzen, abnützen obrabiti (sich se), izrabiti (sich se), Kleidung: oguliti, odrgniti (sich se), ponositi

abschreiben^*

1. (kopieren) prepisati, prepisovati (von od; tudi figurativ)

2. (absetzen) von einer Rechnung: odšteti; Gegenstände: odpisati, größere Werte: amortizirati

3. (absagen, abbestellen) odpovedati (pisno)

4. (abnutzen) obrabiti (sich se)

abspielen zaigrati, odigrati; vom Blatt: igrati po notah; den Ball: podati, podajati; (abnutzen) obrabiti; sich abspielen Vorgang: potekati, vor unseren Augen: odigrati/odigravati se, odvijati se, dogajati se, dogoditi se; da spielt sich bei mir nichts ab za to pa nisem!

abtreten^*

1. durch Gehen: obrabiti, shoditi; sich die Schuhe abtreten obrisati si čevlje

2. (überlassen) prepustiti kaj, odstopiti, (verlassen) von der Bühne: zapustiti oder, von einem Amt abtreten odstopiti s funkcije

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).

chafe¹ [čéif]

1. prehodni glagol
odrgniti, obrabiti, oguliti; pogreti
figurativno razburiti, dražiti

2. neprehodni glagol (on, against ob)
drgniti se
figurativno razburjati, jeziti, vznemirjati se

consumabile agg.

1. ki ga je mogoče porabiti, obrabiti

2. ki ga je mogoče konsumirati, použiti

consumare¹

A) v. tr. (pres. consumo)

1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas

2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev

B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti

conterō -ere -trīvī -trītum

1. (s)treti, (z)mleti, (z)drobiti: Varr., Cels., c. infamia pabula (zeli) O., radicem aridam in pulverem Plin.; occ. (o)drgniti, obrabiti (obrabljati), (o)guliti: latera conteram tua Pl., c. παιδείαν Κύρου legendo Ci. ep.; v pass.: conteritur ferrum, silices tenuantur ab usu O. železo se izliže, cui saepe inmundo Sacra conteritur Via socco Pr. ki često stopa po Sveti cesti; pren.: memoriam … pluribus et diversis officiis c. Q.

2. pren.
a) obrabiti (obrabljati), zdel(ov)ati, (o)slabiti, spodjesti (spodjedati): boves et vires agricolarum Lucr., corpora ipsa ac manus silvis ac paludibus emuniendis T., praeter hoc (praemium), quod iam contritum et contemptum putatur Ci. za obrabljeno in ničvredno, reliqua conterere et contemnere Ci. tako rekoč v prah teptati in zaničevati = zaničljivo v prah teptati, proverbium vetustate contritum Ci. premlet, quae sunt horum temporum, ea iam contrivimus Ci. smo že premlatili, eius omnes gravissimas iniurias voluntariā quādam oblivione c. Ci. ep. z nekako prostovoljno pozabo zatreti = prostovoljno iz spomina izbrisati; preg.: Herculi (= Herculis) c. quaestum Pl. Herkulov dobiček spodjesti = največje bogastvo na nič spraviti. Pogosto refl. se conterere ali med. conteri treti se, mučiti se, ubijati se s čim: c. se in musicis, geometria, astris Ci., contritus ad regiam Ci. kdor je imel pri baziliki mnogo opravka s pravdami, conteri in causis et in negotiis et in foro Ci., conteri in foro amicorum litibus Plin. iun.
b) zaničljivo ravnati s kom, v sramoto spraviti, (o)sramotiti koga: c. aliquem sua oratione, aliquem indigno quaestu Pl., aliquem contemptim Pl., Naev. ap. Non.
c) (čas) prebiti, preživeti (preživljati), (v slabem pomenu) zapraviti (zapravljati), zabi(ja)ti, (po)tratiti: frustra tempus contero Ci., c. cum aliquo diem Ci.; z in in abl.: vitam atque aetatem in quaerendo Ter., aetatem in litibus Ci., in quibus (studiis) … omne otiosum tempus contrivimus Ci., c. diem in arte Pr., aetatem in syllabis Sen. ph., in multis bellis … aetatem sine fructu Amm.; s samim abl. (s čim, v čem): Macr., diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris et flagitiis conterebatur (ali tudi continebatur) Ci., socordiā atque desidiā bonum otium c. S., qui somno partem maiorem conteris aevi Lucr., tempora, quae spectaculis, campo, tesseris, … somno et conviviorum morā conteruntur Q., tempus audiendis fabulis c. Plin. iun.
č) operam conterere prizadevati si (mnogo truda): Pl., Ter.

Opomba: Nenavaden pf. conteruī: Ap., It.

desbastar obsekati; obrabiti

desgastar obrabiti; uničiti; spriditi