Franja

obljubi|ti (-m) obljubljati

1. versprechen (komu kaj jemandem etwas), ein Versprechen geben (komu jemandem)
sveto obljubiti hoch und heilig versprechen
dati si obljubiti od koga (jemandem) ein Versprechen abnehmen
trdno obljubiti fest versprechen, Brief und Siegel geben auf
obljubiti za pozneje komu kaj (jemanden) auf später vertrösten
obljubiti in dati je dvoje Versprechen und Halten ist zweierlei

2. slovesno: geloben, ein Gelöbnis ablegen

3. (priseči) schwören
obljubiti maščevanje Rache schwören

4. (obetati) verheißen; komu kaj: (jemandem etwas) in Aussicht stellen

5.
javno obljubiti nagrado ipd.: (einen Preis) ausloben

6. da bo ugodeno: zusagen, zusichern (komu kaj (jemandem) etwas)

obljúbiti -òbljūbīm
1. spolno se združiti
2. vzljubiti
3. izpoljubovati: jadan Meho, što si se hvalio da ćeš moje obljubiti lice

obljubiti glagol
(zagotoviti) ▸ ígér, megígérFinančno pomoč je obljubilo tudi ministrstvo za kulturo. ▸ A kulturális minisztérium is pénzügyi támogatást ígért.Na koncu so si obljubili, da se naslednje leto spet snidejo. ▸ A végén megígérték egymásnak, hogy a következő évben újra találkoznak.
Lahko obljubim, da bom na vsaki tekmi dal vse od sebe. ▸ Megígérhetem, hogy minden mérkőzésen a maximumot adom.
Pred dvema urama je sveto obljubila, da bo takoj nazaj s kavo in prigrizkom. ▸ Két órával ezelőtt szentül megígérte, hogy azonnal visszajön egy kávéval és egy kis harapnivalóval.

obljubíti promettre quelque chose à quelqu'un

obljubljena dežela la Terre ženski spol promise
obljubiti gradove v oblakih promettre des châteaux en Espagne, promettre monts et merveilles
slovesno, trdno obljubiti promettre solennellement

obljubíti i obljúbiti -im, obljubi -ite, obljubil -ila obećati: obljubiti komu hčer za ženo

obljubíti prometer

kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir

obljubíti -ljúbim dov., пообіця́ти -ця́ю недок.

obljubíti -ljúbim dov. a promite, a făgădui

obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
obljúbiti zlate gradove to promise the earth
obljubili so mi nagrado I was promised a reward
on stori, kar obljubi he is a man of his word
on stori več, kot obljubi he is better than his word
obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips

obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede

B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi

obljubiti si večno ljubezen frazem
(poročiti se) ▸ örök szerelmet ígérnek egymásnak
Ta prelepi otok je tudi kraj, kjer si številni pari obljubijo večno ljubezen. ▸ Ezen a gyönyörű szigeten sok pár ígér egymásnak örök szerelmet.

obljubiti si večno zvestobo frazem
(poročiti se) ▸ örök hűséget fogadnak egymásnak
Sopomenke: obljubiti si zvestobo, obljubiti zvestobo komu

obljubiti si zvestobo frazem
(poročiti se) ▸ hűséget fogadnak egymásnak
Največ zaljubljenih parov si menda obljubi zvestobo v pomladnih mesecih. ▸ A szerelmespárok többsége állítólag a tavaszi hónapokban fogad hűséget egymásnak.
Sopomenke: obljubiti zvestobo komu, obljubiti si večno zvestobo

obljubiti zvestobo komu frazem
(poročiti se) ▸ örök hűséget fogadnak egymásnak
Sopomenke: obljubiti si zvestobo, obljubiti si večno zvestobo

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

anunciar o-, na-znaniti, (ob)javiti, oglasiti (v časopisu), inserirati; napovedati, obetati, obljubiti

anunciarse najaviti se (obisk)

asegurar zavarovati, zagotoviti, obljubiti, jamčiti, prepričati, zatrjevati, prijeti; pričvrstiti

asegurar contra el robo zavarovati proti tatvini
asegurarse zavarovati se, prepričati se o, zagotoviti se, zanesti se na; ustaliti se (vreme)

condīcō -ere -dīxī -dictum

I.

1. skupaj dogovoriti (dogovarjati) se o čem, zediniti (zedinjati) se, pogoditi se, določiti (določati) kaj; obljubiti (obljubljati), obvez(ov)ati se, zavez(ov)ati se: Dig., Amm., quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus populi Romani Quiritium patri patrato priscorum Latinorum Formula vetus fetialium ap. L., dies condictus Pl., Ap., condictum tempus cenae Sen. ph., c. indutias Iust., tempus et locum coëundi Iust., aliquid cum aliquo Gell.; sic condicunt T., (Simonides) … laudem (hvalnico) … ut scriberet, condixit pretio Ph.; od tod subst. pt. pf. condictum -ī, n pogodba: quoniam pactum atque condictum perfide ruperat Gell.; pren. zavezati se v kaj = prevzeti kaj: quom hanc operam condicerem Plin.

2. povabiti se (pustiti) na obed, napovedati se komu v goste: ad cenam aliquo condicam foras Pl., cum mihi condixisset, cenavit apud me Ci. ep., seni cenam ea lege condixit Suet., subita condictaque cenula Suet. brez posebnih priprav; c. ad balneas Tert. napovedati se v kopel.

3. jur. odpovedati, nazaj zahtevati: c. pecuniam alicui Icti., rem furibus G., rem ex causa furtiva Icti. —

II. obenem (soglasno) s kom trditi kaj, ujemati se, strinjati se s kom; abs., z dat., s pron. neutr. v acc. (v čem), z ACI: Tert.

dēspondeō -ēre -spondī (dēspopondī Pl., dēspopondistī Tert.) -spōnsum

1. slovesno obljubiti, obetati, zagotoviti (zagotavljati): Syriam homini Ci. ep., domum, hortos, Baias sibi Ci. ep., provinciam desponsam, non decretam habere Ci., consulatum favore ac spe d. L., velut despondente fortunā Romanis imperium orientis L.

2. (nevesto) s kom zaročiti (zaročati): sororem in tam fortem familiam Pl.; (o nevestinem očetu): filiam alicui Pl., Ci. idr., filiam suam in divitias maximas Pl., alicui invito filiam suam Ci. vsiliti, cum pater, Iphi, tibi flavam despondet Iänthen O.; (redk. o ženinu): Orestillae filiam sibi d. Caelius in Ci. ep.; abs. (o očetu): placuit, despondi Ter.; v pass.: intus despondebitur Ter. notri bo zaroka; šalj.: bibliothecam cave cuiquam despondeas, quamvis acrem amatorem inveneris Ci. ep.

3. s poroštvom zapraviti: quas (mille drachumas) despondi Pl.

4. pren.
a) kaj čemu zaobljubiti (zaobljubljati), izročiti (izročati): audiit atque simul meritis periuria poenis despondet Val. Fl. določi kazen za krivo prisego; v pass.: ea (spes) despondetur anno consulatus tui Ci. ep. se opira na …
b) d. animum Pl., Varr. ali animos L. ali samo despondere Col. pogum (srčnost) izgubiti, d. sapientiam Col. nad modrostjo obupati = upanje na modrost izgubiti.

engage [ingéidž]

1. prehodni glagol
zaposliti, dolžnost naložiti; rezervirati; obljubiti, jamčiti; napeljati, pritegniti; napasti; zaročiti

2. neprehodni glagol (in)
zaposliti se; obvezati se; sodelovati; lotiti se; zaplesti se; spopasti se; zaročiti se

to engage for s.o. jamčiti za koga
to engage with s.o. spopasti se s kom
to engage s.o. in conversation začeti s kom pogovor