Franja

obleč|i [é] (-em) oblačiti anziehen (se sich); ankleiden (se sich); žalno obleko, uniformo, talar: anlegen
figurativno slavnostno se obleči sich in Schale werfen
na hitro se obleči (etwas) überwerfen, in die Kleider fahren

obléči to put on; to pull on; (hitro) to slip on; to clothe; to don

obléči se to dress (oneself), to put on clothes; to clothe oneself
otroke spodobno obléči to clothe the children decently
obleci se! get dressed!
obléči se kot mornar to dress up as a sailor

obléči habiller, mettre, (re)vêtir, endosser

obleči se s'habiller, se vêtir
lepo se obleči se piquer d'élégance
obleči plašč endosser un manteau
obleči suknjič enfiler (ali endosser) un veston
obleči drugo obleko changer d'habits
obleči otroka habiller (ali vêtir) un enfant
obleči nedeljsko obleko revêtir ses habits du dimanche
obleči uniformo revêtir l'uniforme
belo oblečen vêtu de blanc

obléči (obléčem) perf. glej oblačiti | obleči

obléči -čem, obleci -ite, oblekel -kla
1. obući: obleči koga; obleči si hlače; obleči krilo
obući suknju; obleči vojaško suknjo
stupiti u vojsku
2. odjenuti (-de-): stric ga je vsako leto oblekel

obléči -ležem opsjesti (-se-): obleči trdnjavo

obléči vestir; poner(se)

obleči plašč ponerse el gabán
obleči se vestirse
belo oblečen vestido de blanco
dobro obleči bien vestido
obleči se v črno vestirse de negro

obléči obléčem dov., вдягти́ вдягну́ док., ви́рядити -джу док., наряди́ти -ряджу́ док., одягну́ти одягну́ док., одягти́ одягну́ док., надягну́ти -гну́ док., надягти́ -гну́ док., убра́ти уберу́ док.

obléči -em (se) dov. a (se) îmbrăca

accoutre [akú:tə] prehodni glagol
obleči; opremiti

amiciō -īre (-icuī in -ixī) -ictum (ambi in iacere)

1. kako ohlapno oblačilo nase vreči ali da(ja)ti, ogrniti (ogrinjati) ga, ode(va)ti se z njim, ovi(ja)ti se z njim, zavi(ja)ti se vanj, obleči (oblačiti) ga; redko act.: celerius mater amixit Varr. fr.; večinoma refl. in še pogosteje pass. (pri Ci. in v izbrani prozi skoraj le v pt. pf.): dum salutabatur, et calciabat ipse sese et amiciebat Suet. se je oblačil, sedebat in rostris amictus togā purpureā Ci., velis amicti, non togis Ci., pullo amictus illo L., simulacrum amiciebatur cotidie veste, quali ipse uteretur Suet.; abs. amiciri (o govorniku) togo ub(i)rati (gubati, v gube nabirati), da(ja)ti togi primeren nabor (gub): quomodo deceat amiciri, nescientis Q., surgit, amicitur, incipit Plin. iun.

2. pren.
a) ogrniti (ogrinjati), ode(va)ti, ovi(ja)ti, zavi(ja)ti: nube cava speculantur amicti V., amicitur vitibus ulmus O., amicta vitibus ulmus H., amicta ossa luridā pelle H., quidquid chartis amicitur ineptis H. se zavija v makulaturo, colus amicta lanā Cat., Idae nive amicta loca Cat.; z grškim acc.: nube candentes humeros amictus H.
b) pt. pf. amictus 3 pripravljen, gotov: gladius amictus ad caedem Vulg.

Opomba: Inf. pf. amicisse: Fr.; pf. amicui Vop.; arh. fut. I. pass. amicībor: Pl.

amortajar (mrliča) obleči, zaviti v mrtvaški prt

ankleiden obleči (sich se)

anlegen transitiv

1. (legen auf) položiti na, namestiti, (anlehnen) prisloniti, nasloniti, (anschließen) priključiti, einen Hund (anketten): prikleniti, einen Säugling: položiti k prsim, podojiti, eine Spannung: uvesti, einen Maßstab: uporabljati; den Sicherheitsgurt anlegen pripeti se, pripeti varnostni pas

2. Geld: naložiti, nalagati, investirati

3. ein Sparbuch: odpreti

4. Kleider: obleči

5. ein Gewehr: anlegen auf naperiti (puško) na, meriti (s puško) na; es anlegen auf meriti na, hoteti

6. mit Hand anlegen poprijeti za delo, pomagati

7. eine Siedlung, Straße: načrtovati, zasnovati, ein Verzeichnis: sestavljati, sestaviti, eine Sammlung: postaviti, začeti z zbiranjem, zastaviti

8. intransitiv Schiff: pristati, pristajati; sich anlegen Speisen: prijemati se

9. sich mit jemandem anlegen priti v spor z

antun^*

1. storiti, narediti, etwas Böses: prizadejati, zagrešiti (nad); eine Ehre: izkazati, izkazovati

2. (anziehen) obleči, dati nase

3. sich etwas antun storiti/narediti samomor; Gewalt antun siliti (sich se) , storiti silo; figurativ potvarjati

4. es jemandem angetan haben uročiti (koga), očarati

anziehen^*

1. Kleider: obleči, oblačiti, Schuhe: obuti, obuvati

2. (heranziehen) pritegniti, privlačiti

3. (spannen) napeti, napenjati, nategniti, eine Bremse: pritegniti

4. Schrauben: priviti, stärker anziehen zategniti

5. (ziehen) potegniti, seine Knie: potegniti k sebi, skrčiti

6. (steigen) Preise: višati se, (plötzlich) poskočiti, Druck: naraščati

7. beim Schach: narediti prvo potezo

apparel² [əpǽrəl] prehodni glagol
obleči; opremiti; okrasiti

array¹ [əréi] prehodni glagol
vojska razporediti, razvrstiti; sklicati
poetično (in) obleči (with)
krasiti

to array to the panel imenovati za člana porote
to array o.s. in all one's finery nališpati se

arropar obleči, pokriti

arroparse pokriti se, odeti se

assideō (adsideō) -ēre -sēdī -sessum (ad in sedēre)

1. poleg sedeti, pri (ob) kom ali čem sedeti; abs.: intellegens dicendi existimator non adsidens et attente audiens Ci.; s praep.: fabri ferarii, qui apud carbones adsident Pl.; z dat.: Sthenius est, is qui nobis adsidet, Thermitanus Ci., inquietis adsidens praecordiis H., adsidebat ei altera ex neptibus Cu.; pren.: parcus... nimiumque severus assidet insano H. sedi (je) precej blizu... = je precej podoben.

2. occ.
a) sedeti pri kom kot obiskovalec, tolažnik, pomočnik, svetovalec: α) tolažeč sedeti pri kom, (v nesreči, stiski) kot tolažnik (tolažnica) ali pomočnik (pomočnica) ob strani stati komu, tolažiti koga: morte propositā cum lacrimans in carcere mater noctes diesque adsideret Ci., adsidet una soror Pr., ut agere non potueris, assidere noluisti Q. β) pri bolniku ob postelji sedeti, streči mu, (o)kopati ga; abs.: si... alius casus lecto te affixit, habes, qui adsideat H., adsidentes curantesque eadem vi morbi repleti L., consensu nobilium adulescentium, qui ibi adsidebant L., adsidente amantissima uxore T.; z dat.: ads. aegro collegae L., ass. aegrae O., aegro Sen. ph., aegrotantibus Sen. rh., ads. morienti Cu., ass. Iuniae Virgini Plin. iun., ads. valetudini (v bolezni) T.; pesn.: adsidens inplumibus pullis avis H. goječa... mladiče; redkeje z acc.: ass. parentem aegrotum, pedes Ap. γ) (pred sodiščem) komu v pomoč biti, pomoči (pomagati) kot svetujoč prijatelj: qui (principes civitatum)... huius repentino periculo commoti huic adsident Ci., cum (Cn. Pompeius)... P. Lentulo consuli... frequens adsideret Ci.; kot sodni prisednik prisedati, prisostvovati; abs.: Suet., Icti., rarus in tribunali Caesaris Piso et, si quando adsideret, atrox T.; z dat.: iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., ass. legibus Icti. δ) pren.: assidet inde Iovi (Maiestas) O. prisostvuje, mu je tovarišica, huic (philosophiae) ass. Sen. ph. vdati se, ass. gubernaculis Plin. iun. sedeti ob državnem krmilu, totā vitā litteris ass. Plin. iun. z vedami se ukvarjati.
b) pred kakim krajem bivati, muditi se, ustanjen biti, šotoriti, taboriti; abs.: sed adsidendo diutius artiorem annonam... faciebant L., ne inrisus... isdem castris (abl., v istem taboru) adsideret T.; s praep.: adsederint prope moenia Romana L.; z dat.: ads. intactis muris L., sepultae urbis ruinis T., populis ferocissimis T. pri... narodih, na ozemlju narodov; redkeje z acc.: moenia urbis adsidens T.; pren. α) obsesti (obsedati), obleči (oblegati); z dat.: Gracchus adsidens... Casilino L., moenibus adsidet hostis Ps.-V. (Cir.); v pass.: ne segniter adsideri uni urbi videretur Cu.; z acc.: Val. Fl., Gell., muros adsidet hostis V., adsidendo castellum T.; v pass.: Amisumque adsideri sine proeliis audiebat S. ap. Prisc., assessos Capuae muros Sil. β) pred čim na straži biti (stati), pri (ob) čem stražiti: ads. theatro, ludis T.