Franja

obžre|ti [é] (-m) obžirati abfressen, [kahlfressen] kahl fressen, skelettieren

obžréti to eat (ali to nibble) away

obžréti (-žrèm) perf. glej obžirati | obžreti

obžréti obžrem
1. obrstiti, obgristi
2. okarati, izgrditi, opsovati

abfressen^* objedati, objesti; obžirati, obžreti

anfressen^* obžreti, objesti; Rost: najedati, načeti

anschneiden^*

1. narezati, (nicht ganz durchschneiden) zarezati

2. eine Kurve: sekati

3. Hunde, Raubtiere, das Wild: obžreti

4. einen Ärmel: prirezati, urezati kimono rokav

5. eine Frage, ein Thema: načeti

brucare v. tr. (pres. bruco)

1. gristi, obgristi; jesti, objesti; obžreti (travo, listje)

2. smukati:
brucare le olive obirati olive

kahlfressen^*, kahl fressen* obžreti (do golega)

skelettieren skeletirati; Pflanzenblätter: obžreti, obžirati

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

obžira|ti (-m) obžreti abfressen; figurativno koga auf (jemandem) herumhacken, ewig sticheln