Franja

obžal|ovati (-ujem) bedauern; svoja dejanja ipd.: bereuen

obžalováti to regret; to be sorry (for) to repent, to rue; to deplore

obžalujem, da ti ne morem pomagati I'm sorry I can't help you
obžalujem svoje napake I regret my mistakes
prej ali slej bo to obžaloval he will rue it sooner or later
treba je obžalováti, da... it is to be regretted that...
ne obžalováti to have no regrets
bridko boš to obžaloval! you'll be really sorry for this!, you'll bitterly regret this!
ničesar nimam obžalováti I have nothing to be sorry for
obžaloval je svojo nehvaležnost he repented (ali felt remorseful for) his ingratitude
obžalováti svoje besede to regret (ali to repent) one's words
kmalu bo to obžaloval he will soon regret it
obžalujem, da sem to storil (arhaično) I am sorry I did it

obžalováti regretter, déplorer, être désolé (ali navré) de; se repentir

to boste obžalovali! vous le regretterez!
obžalovati izgubo prijatelja déplorer la perte d'un ami
obžalovati svoje slabo vedenje se repentir de sa mauvaise conduite
obžalujemo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe nous regrettons (ali nous sommes au regret) de ne pouvoir accepter votre offre

obžalováti (-újem) imperf. rincrescere, dispiacere, dolere (a qcn. per qcs.); essere dispiaciuto, spiacente di, deplorare, rammaricarsi (di); rimpiangere:
obžalujemo, da ne moremo priti ci duole di non poter venire
iskreno obžalujem dejanje mi rincresce sinceramente dell'atto da me compiuto
ali smem prisesti? Obžalujem, je rezervirano E' permesso? Mi dispiace, il posto è prenotato

obžalováti -ujem
1. sažaljevati, žaliti: vsi so ga obžalovali
2. kajati se, žaliti zbog čega: to boš še obžaloval
3. žaliti se: obžalovala je, da je sin ne uboga

obžalováti

obžalovati kaj sentir, lamentar, deplorar a/c
obžalovati koga compadecer a, tener lástima de alg, (con)dolerse de
zelo obžalujem, da ... siento (ali lamento) mucho que...
obžalujemo, da moramo reči ... sentimos tener que decir...
obžalujem! ¡lo siento mucho!

obžalováti -lújem nedov.
1. a regreta, a se căi
2. a regreta, a jeli

amareggiare

A) v. tr. (pres. amareggio)

1. greniti, zagreniti

2. pren. žalostiti, razžalostiti:
certe esperienze amareggiano profondamente nekatere izkušnje človeka globoko razžalostijo

B) ➞ amareggiarsi v. rifl. (pres. mi amareggio) žalostiti se, obžalovati, čutiti grenkobo; postati zagrenjen:
amareggiarsi per un insuccesso žalostiti se zaradi neuspeha

bedauern obžalovati, biti žal za (etwas kaj), jemanden pomilovati (koga); Bedaure! Žal mi je!

bemoan [ bimóun] prehodni glagol
objokavati, obžalovati

bereuen obžalovati (kaj), biti žal (komu za kaj): žal mi je; kesati se (zaradi česa)

căi -esc vr. obžalovati, kesati se

commiseror -ārī -ātus sum

1. pomilovati, obžalovati: Corn., Gell., fortunam Graeciae N.

2. v ganljivem tonu govoriti, sočutje poslušalcev vzbujati: Q., quid cum commiserari … coeperit? Ci.

compadecer [-zc-] pomilovati, obžalovati; zbuditi usmiljenje pri kom

compadecerse sočustvovati, imeti usmiljenje (de z); ujemati se, zlágati se (con z)

compiangere^* v. tr. (pres. compiango)

1. objokovati, obžalovati, pomilovati:
Povera madre! Quanto ti compiango! Uboga mati! Kako te pomilujem!

2. iron. pomilovati

conclāmō -āre -āvī -ātum

1. skupaj klicati, sklicati; abs. (voj.): conclamatur ad arma C., L. kliče se pod orožje (na boj); z acc.: duros conclamat agrestes V., c. socios O., vasa C. k pospravljanju orožja klicati = vojsko na odhod pripravljati, tudi abs.: conclamari iussit C.

2. (skupaj) glasno (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti, vzklikniti (o več osebah): conclamat omnis multitudo C., ad quorum casum cum conclamasset gaudio Albanus exercitus L. ko je zaradi njunega padca albansko ljudstvo od veselja zavriskalo, conclamat vir paterque (Lucretiae) L., dato signo ut universi conclamarent Cu. da naj zaženejo bojni krik, planctu conclamat uterque Isthmos Stat. glasno zatarnata; c. victoriam C. kričati „zmaga“, laetum paeana V. zagnati zmagoslavni vrisk, c. incendium Sen. ph. ali ignem Ap. kričati „ogenj!“ ali „gori! gori!“ c. latrones Ap. kričati „tatovi!“ V; v pass.: qui (duces) bene gesta re publica gaudio et impetu victoris exercitus conclamabantur T. ki so se hrupno pozdravljali; (redk. o posamezniku): ubi abit, conclamo: „Heus quid agis …?“ Pl., conclamato, ut aliqui audiant Ci., Italiam conclamat Achates V. „Italija“ zakliče Ahat, „hei mihi“ conclamat O. Skladi: z ACI = glasno (za)klicati, (za)kričati, glasno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), glasno izprič(ev)ati: V., conclamant ita fieri oportere Ci., conclamant omnes occasionem negotii bene gerendi amittendam non esse C., conclamant patres corpus (Augusti) ad rogum umeris senatorum ferendum (esse) T., manu ac voce capta castra (esse) conclamavit T.; v pass.: ergo nunc iam vis conclamari auctionem fore Pl.; s finalnim stavkom = glasno poz(i)vati, zahtevati: conclamantibus omnibus, imperaret, quod vellet C., itaque conclamant, duceret, quo videretur Cu., conclamaverunt, uti aliqui ex nostris ad colloquium prodiret C., id modo a multitudine conclamatum est, ut L. Valerium et M. Horatium ad se mitterent L.; z odvisnim vprašanjem: conclamavit, quid ad se venirent C.

3. occ.
a) kričoč pritrditi (pritrjevati) čemu, odobriti (odobravati) kaj: quod Mithridates se velle dixit, id sutores et zonarii conclamaverunt Ci.
b) α) ob mrtvaškem odru mrliča po imenu klicati, obžalovati, objokovati, naricati: partem c. tori Stat., corpora conclamata Lucan., Ap., c. suprema cum gemitu Amm. zadnjo čast z naricanjem izkaz(ov)ati, — od tod: post conclamata suprema Ps.-Q.; tudi obžalovati koga kot mrtvega, žalovati po kom (o katerem se misli, da je padel v boju ali umrl v tujini): ex maestis paulo ante domibus, quae conclamaverant suos L., domi tuae iam defletus et conclamatus es Ap. β) c. aliquid kaj kot izgubljeno obžalovati, za izgubljeno imeti (šteti): conclamatis negotiis Amm., rerum acerbitates iam conclamatas et perditas Amm.; solitis fletibus c. z ACI: Amm.; — od tod preg.: conclamatum est Ter., Amm. vse je izgubljeno, konec je.

4. zavekati, objokati, potarnati: immensis conclamata querelis saxa senis Mart. — Od tod adj. pt. pf. conclāmātus 3

1. razvpit, zloglasen, znan: conclamatissimus Sid.; poseb. poguben: herbae conclamati frigoris Macr.

2. obžalovanja vreden: res Serv.

congemō -ere -gemuī (—)

I. intr. glasno vzdihniti (vzdihovati), (za)stokati: Vulg., congemuit senatus Ci. je zamrmral, derepente velut impar dolori congemuit Suet.; pesn. (o drevesu): vulneribus donec paulatim evicta (ornus) supremum congemuit V. —

II. trans. vzdihujoč objokovati koga ali kaj, obžalovati, vzdihovati nad čim ali nad kom: mortem Lucr., positum feretro Val. Fl.

deplânge deplâng vt. objokovati, obžalovati, žalovati

dēplangō -ere -plānxī -plānctum (po drugih -plănxī -plănctum) roke sklepajoč (lomeč) koga ali kaj obžalovati, objokovati, žalovati za kom, čim: Sen. tr. in pozni pisci, Cadmeïda palmis deplanxere domum O., ipsa suis deplangitur Ardea pennis (s perutmi plahutajoč) O., d. antiqua peccata Hier.

deplorar objokovati; pomilovati; obžalovati

lo deploro vivamente to globoko obžalujem