Franja

obor|a [ó] ženski spol (-e …) lovstvo das Gehege

obóra (-e) f lov. recinto (per l'allevamento della selvaggina)

obóra ž ograđen prostor za divljač u šumi

Gehege, das, (-s, -), Jagd gojitveno območje, gojišče; (eingezäuntes Grundstück) obora, ograda; ins Gehege kommen hoditi v zelje

òdstružiti -īm odpreti ovcam leso, da lahko gredo iz tamarja, obora, borjača: odstružiti ovce

pinfold [pínfould]

1. samostalnik
staja za zarubljeno ali blodno živino, obora

2. prehodni glagol
zapreti v stajo

prō-saeptum -ī, n (prō in saepīre) ograja, ograda, obòr, obóra, področje: intra prosaeptum carnis inclusi Ambr.

rōborārium -iī, n (rōbur) = vivarium zverinjak, živalski vrt, obora, rezervat za živali: sed quod apud Scipionem omnium aetatis suae purissime locutum legimus „roboraria“, aliquot Romae doctos viros dicere audivi id significare, quod nos „vivaria“ dicimus, appellataque esse a tabulis roboreis, quibus saepta essent Scipio Africanus ap. Gell.

saepes (slabše sepes) -is, f (prim. saepe, saepiō)

1. ograja, plot, obòr, obora, ograda: PAC. AP. NON., VARR., O., COL., PLIN. idr., densissima saepes C., segeti praetendere saepem C.; meton. ograjen prostor, ograja, vrt: saepibus in nostris te mala vidi legentem V.

2. pesn. metaf. vsaka zagrada (zagraja), pregrada, zagrajen (pregrajen) prostor: CI. POET., portarum saepe receptus O. – Soobl. saeps, saepis, f: CI. (po AUS.).

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

vīvārius 3 (vīvus) živim živalim namenjen, za žive živali rabeč (uporabljan): naves Macr. s katerimi prevažajo žive ribe, ribji čolni. Od tod subst. vīvārium -iī, n hranišče za žive živali, vivárij = zverinjak, živalski vrt, menažerija, obóra, obòr, ribnjáča, póltar, ribnik, ríbnjak idr.: Varr., Gell., Amm. idr., aprorum, murenarum Plin., servos in vivarium (sc. murenarum) abici iubere Sen. ph. V oborih so od Sulovega obdobja naprej redili črno divjačino; od tod pren.: senes, quos in vivaria mittant H. da jih vtaknejo v svoje obore = da si (z darili) pridobijo njihovo naklonjenost in tako dedujejo za njimi.

deer-fold [díəfould] samostalnik
obora za visoko divjad

deer-park [díəpa:k] samostalnik
obora za divjad

leporārius 3 (lepus) zajčji: lageos (sc. vitis) est, quae Latine leporaria dicitur: nam λάγως lepus Serv. Od tod subst.

1. leporārium -iī, n prvotno = „zajčja ograda“, zajčnica, zajčnik, potem sploh divjačinska obora, zverinjak, živalski vrt, živalski rezervat: Varr., Gell.

2. leporāria -ae, f verjetno kraljevi ali planinski orel: ex his quas novimus aquilae maximus honos, maxima et vis. Sex earum genera. Melanaetos a Graecis dicta, eadem le[por]aria, minima magnitudine, viribus praecipua, colore nigricans Plin. (?).

park¹ [pa:k] samostalnik
park, javni nasad; parkirni prostor
vojska prostor za parkiranje vojaških vozil
britanska angleščina, pravno obora za divjad (ribe)
ameriško gorska dolina, čistina jasa, športno igrišče

the Park Hyde park v Londonu

macellum -ī n (prim. gr. μάκελλον ograja, obora; (mesni) trg, kar je izpos. iz hebr. miklā ovira, ograda, ograjen prostor) mesni, kuhinjski, zelenjavni trg: Pl., Ter., Varr., Ci.; meton. kar se na takem trgu prodaja, meso in drug živež: Plin.

obor [ò] moški spol (-a …)

1. der Pferch

2. ➞ → obora

vēnātiō -ōnis, f (vēnārī)

1. lov: Plin. iun., Iust. idr., aucupium atque venatio Ci., (sc. Suebi) multum sunt in venationibus C.

2. metaf. živalska gonja, pregon živali, boj z zvermi v cirkusu in amfiteatru: Suet., Gell., ludorum venationumque apparatus Ci.; meton. zveri (živali) za gonjo: Sen. ph.

3. meton.
a) živa divjačina: Col. idr., saeptum venationum Varr. divjačinska obora, frequens ibi et varia venatio Plin. iun.
b) ustreljena divjačina (= caro ferina), ulov, lovski plen: Lamp., capta L., tam varia et multa venatio L., omnis avis, omnis venatio Cels.