Franja

oženiti se (ožénim se) heiraten

oženíti se (-im se)

A) perf. refl. ➞ ženiti (poročiti se) sposare, sposarsi (con); ammogliarsi, prendere moglie

B) oženíti (-im) perf. sposare, ammogliare, accasare

oženíti (se) casar(se); contraer matrimonio

zopet se oženiti volver a casarse, contraer segundas nupcias

espouse [ispáus] prehodni glagol
oženiti se (to)
dati komu za ženo
figurativno zavzeti se, podpirati, zagovarjati; sprejeti, usvojiti, prevzeti

maritare

A) v. tr. (pres. marito)

1. omožiti; poročiti; oženiti

2. pren. združiti, združevati

B) ➞ maritarsi v. rifl. (pres. mi marito)

1. omožiti se; poročiti se; oženiti se

2. pren. združiti, združevati se

obábiti se -im se pejor. oženiti se: kdaj se boš obabil

òkućiti se -īm se
1. ustanoviti si lastni dom: ode u varoš, pa se tamo oženi i okući
2. oženiti se: kad se okućio, radio je u gradu kao slikar

sposare

A) v. tr. (pres. spōso)

1. poročiti se, omožiti se s kom

2. oženiti se s kom

3. poročiti (opraviti poroko, dati v zakon)

4.
sposare una causa, un'idea priključiti sprejeti, prevzeti idejo; slediti gibanju, ideji

B) ➞ sposarsi v. rifl. (pres. mi spōso) poročiti se; omožiti, oženiti se

wive [wáiv] prehodni glagol
vzeti za ženo, poročiti; oženiti (koga, moškega)
neprehodni glagol
oženiti se

mésallier, se [mezalje] omožiti ali oženiti se z osebo nižjega stanu

altar [ɔ́:ltə] samostalnik
oltar

altar boy ministrant
altar bread hostija
to lead to the altar oženiti se
high altar glavni oltar
altar piece oltarna podoba

āscendō (adscendō) -ere -scendī -scēnsum (ad in scandere) na kaj stopiti (stopati), iti, priti (prihajati), (s)plezati, vzpe(nja)ti se

1. abs.: qui antecesserant, desuper ascendentes protegebant C., ascendens hostis L., ascendens machina Vitr. (stroj) vzpenjač, vzdižnik = stroj, ki je dvignil napadalce na višino mestnega obzidja, scala ad ascendendum Dig. naskočna lestev; pren.: an consularis viri triumphalisque filius, cum tertio consul creatur, ascendit? Plin. iun. ali se vzpne više?

2. trans.: iugum montis C., verticem montis Cu., montem S., Iuv., Fl., montes Lucr., collem V., Olympum Tib., murum C., Q., scalis muros V., positis scalis muros C., navem (navim) Ter., N., S., Ph., classem T., currūs Lucr., ripam equo Ci., equum L., Suet. zajahati konja, thalamum Val. Fl. oženiti se (pren.), tribunal Lamp.; pass.: mons erat ascendendus C., ascensis Bactris Pr., cum dextro pede primus gradus ascendatur Vitr., porticus ascenduntur nonagenis gradibus Plin., ascenso curru Suet.; pren. vznesti (vznašati) se, vzpe(nja)ti se, pope(nja)ti se na kaj, dokopati se česa: summum locum civitatis Ci., unum gradum dignitatis Ci., altiorem gradum Ci., altissimum gradum Plin. iun., eum, quem tenebat, ascenderat gradum N.

3. intr. na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen: Delphos L.; z dat.: summis ascendunt turribus hastae Sil.; s krajevnimi adv.: illuc O., quo simul ascendit O.; s praep.: in lembum Pl., in murum, in oppidum, in caelum Ci., in caeli plagas O., in contionem Ci. ep., in tribunal L., in equum Ci. zajahati konja, in triremem N., in urbem V., in Capitolium, in verticem Haemi montis L., in iugum montis Cu., in altissimam turrem Cu.; redkeje z ad: ad Gitanas L. v bližino..., ad laevam paulatim S.; na vprašanje kod? z adv. določilom: eādem ascendens descendensque S.; pren. vznesti (vznašati) se, vzpe(nja)ti se, pope(nja)ti se na (nad) kaj, dokopati se česa: in tantum honorem Ci., in altiorem locum Ci., in id, in summum Vell., in quam (fortunam) postea ascendit Cu., a minoribus ad maiora Ci., ad honores, ad regium nomen Ci., ad hunc gradum amicitiae tuae Cu., ad fortiora Q., proprius ad magnitudinem tuam Plin. iun., e socco ad cothurnum Ap., in id evecti, super quod ascendi non potest Vell., et super ingenuos et super nobiles T., supra praeturas... et consulatūs T., supra non ascendit L., non video altius quicquam, quo mihi libeat ascendere Ci. Od tod subst. pt. pr. āscendentēs -ium, m sorodniki vzhodnega porekla, vzhodno koleno (naspr. dēscendentēs): Paul. (Dig.), Cod. Th.

coniugō -āre -āvī -ātum (redko) = coniungō

1. v en jarem vpreči (vpregati); pren. s proleptičnim obj. (s)pariti, zvez(ov)ati: estque ea iucundissima amicitia, quam similitudo morum coniugavit Ci. ki ga je sklenila podobnost značajev.

2. occ.
a) zakonsko (z)vezati, v zakon združiti, poročiti: aliquam sibi nuptiis Ap. oženiti se, iam coniugatus Aug. že oženjen.
b) ret.: coniugata verba Ci. debelsko (etimološko) sorodne besede, argumenta coniugata Ci. spojene utemeljitve = utemeljitve, ki slonijo na spajanju debelsko sorodnih izrazov; od tod subst. pt. pf. coniugātum -ī, n debelska (etimološka) sorodnost besed: Q.

dōte f

1. dota:
portare qcs. in dote prinesti kaj kot doto
sposare la dote oženiti se zaradi dote
cacciatore di dote lovec na doto

2. pren. dar, vrlina, odlika:
il saggio ha la dote della chiarezza študija se odlikuje po jasnosti

femme [fam] féminin ženska, žena; soproga

femme auteur (ali de lettres), poète, peintre, docteur pisateljica, pesnica, slikarka, zdravnica
femme célibataire, divorcée samska, ločena žena
femme de chambre sobarica
femme de charge gospodinja, hišna oskrbnica
femme en couches otročnica
femme de couleur nebelka
femme au foyer (nezaposlena) žena gospodinja
femme de ménage, de journée postrežnica, snažilka
femme du monde svetska žena
femme de tête energična ženska
femme de théâtre gledališka igralka
contes masculin pluriel de bonne femme izmišljene zgodbe
maîtresse féminin femme dobra, sposobna gospodinja
traite féminin des femmes trgovina z belim blagom, z dekleti
vote masculin des femmes ženska volilna pravica
chercher femme iskati ženo, biti snubač, snubiti
cherchez la femme! (figuré) ženska je krivec, je v ozadju
devenir femme postati godna za možitev
elle est femme à se venger ona je ženska, ki bi se mogla maščevati
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo
la femme est toujours femme ženska ostane ženska
la femme est un mal nécessaire (proverbe) ženska je potrebno zlo
qui femme a, noise a (proverbe) kdor ima ženo, ima prepir

garçon [garsɔ̃] masculin deček, mladenič, fant; samec; natakar; hlapec, pomočnik

vieux garçon star fant (samec)
garçon boulanger, tailleur pekovski, krojaški pomočnik
garçon d'auberge gostilniški hlapec
garçon de course(s) tekač, kurir
garçon (de café) natakar
garçon, l'addition, s'il vous plaît! natakar, plačati, prosim!
garçon d'ascenseur strežaj v dvigalu, liftboj
garçon de bureau pisarniški sluga
garçon de cuisine kuharček
garçon d'écurie konski hlapec, hlevar
garçon d'honneur nevestin drug
garçon de magasin prodajalec v veleblagovnici
rester garçon ostati samec
se sentir, devenir, être (très, tout) petit garçon biti ves prepričan o svoji manjvrednosti, majhnega se čutiti, majhen postati
enterrer (ali: dire adieu à) sa vie de garçon oženiti se

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

knot¹ [nɔt] samostalnik
vozel, pentlja; naramnik, epoleta, kokarda; vez, zveza; gruča, skupina
botanika kolence; grča
navtika morski vozel, morska milja (1853,20 m)
figurativno težava, zapletenost, zamotanost
britanska angleščina svitek na ramenu nosača

to cut the knot preseči vozel, na kratko rešiti problem
to cut the Gordian knot presekati gordijski vozel, odločno rešiti problem
marriage-knot zakonska zveza
to tie o.s. up in knots zaplesti se v težave
to make (ali tie) a knot napraviti vozel
to tie the knot oženiti se, omožiti se, poročiti se

marier [marje] verbe transitif poročiti; oženiti, omožiti; dati v zakon; figuré združiti (à z), (s)kombinirati, sestaviti (barve)

se marier poročiti se; omožiti se, oženiti se, vzeti se; figuré združiti se, ujemati se, skladati se, harmonirati
fille féminin à marier za možitev godna hči
se marier civilement, religieusement poročiti se civilno, cerkveno
elle s'est mariée avec un médecin poročila se je z nekim zdravnikom

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.