Franja

ankönnen: man kann nicht dagegen an nič ni moč storiti proti

importabile² agg. ki ga ni moč nositi, obleči

importābilis (inportābilis) -e

1. neprenosen, nepremičen: moenium importabiles arietes Cass.

2. metaf. neznosen, ki ga ni moč prenašati: importabilia portare Tert., malum i., fraus i. Cass.; adv. importābiliter na neznosen način: i. facere omnia Cass.

impresentabile agg. ki ga ni moč predložiti; ki ni za v javnost:
con questa acconciatura sono proprio impresentabile s to frizuro pa res ne morem pred ljudi

inaccordabile agg.

1. ki ga ni moč izkazati:
favore inaccordabile usluga, ki je ni moč izkazati, storiti

2. glasba neuglasljiv

in-adūlābilis -e nedostopen laskanju (prilizovanju) = ki mu ni moč laskati, ki se mu ni moč prilizniti (prilizovati): Gell.

inascoltabile agg. ki ga ni moč poslušati

inattaccabile agg.

1. nezavzeten, neosvojljiv; odporen:
sostanza inattaccabile dall'acido snov, odporna proti kislini

2. pren. trden, ki ga ni moč ogroziti:
persona inattaccabile neoporečna oseba
posizione inattaccabile trden položaj

incedibile agg. neprenosen, neodsvojljiv, ki ga ni moč odstopiti:
titoli incedibili neprenosni vrednostni papirji

in-cōgitābilis -e

1. act. nepremišljen, nespameten, nerazsoden, nerazumen, nepreudaren, neumen: Pl., Lact.

2. pass. česar si ni moč misliti, misli (umu) nedosežen, neumeven, nedoumen: Amm.

in-cōgitātus 3 (in [priv.], cōgitāre)

1. pass.
a) nepreudarjen, nepremišljen, neproučen: opus, alacritas Sen. ph.; subst. n. pl.: incogitata dicere Ap. brez priprave govoriti.
b) česar se ni moč misliti, misli nedosegljiv: supplicia Sen. tr.

2. act. ki ne premisli, nepremišljen, nepreudaren, lahkomiseln: animus Pl.

in-contemptibilis -e (in [priv.], contemnere) ki ga ni moč (ali se ga ne sme) prezirati, nezaničljiv: Eccl.

in-dēprecābilis -e (in [priv.], dēprecārī) ki ga s prošnjami ni moč odvrniti: poena Gell.

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

in-dissimulābilis -e (in, dissimulāre) ki ga ni moč prikriti, tajiti: veritas Gell.

in-dissolūbilis -e ki ga ni moč razvozlati, nerazvezen, neločljiv, nerazdružljiv: nodus Plin.; metaf.: quoniam orti estis, indissolubiles esse non potestis Ci., in complicandis calumniarum nexibus Amm., homo Lact.

in-docilis -e

1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.

2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.

3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.

4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.

in-ēluibilis -e (in, ēluere) ki ga ni moč izprati, neizbrisljiv (neizbrisen): fucus, maculae Lact.

in-ēmeribilis -e (in, emerēre) ki si ga ni moč prislužiti ali pridobiti: Tert.

inosservabile agg. ki ga ni moč spoštovati