nezrel [è,é] (-a, -o) unreif; pravo unmündig; gozdarstvo hiebunreif
nezrél unripe; immature; green; very young; figurativno unfledged
nezrél mladenič a callow young man
nezrél (-a -o) adj. non maturo; pren. immaturo, acerbo, verde; šalj. imberbe, puerile:
za ta študij je preveč nezrel troppo acerbo per questi studi
nezrél no maduro ; (sadje tudi) verde
spolno nezrel impúber(o); (premlad) demasiado joven
nezrèl non mûr, vert ; (mladoletnik) trop jeune, impubère ; (človek) qui manque de maturité
nèzrèl -éla -o (eu) nezreo: -o sadje; nezrel mladoletnik
nestasao mladić
nèzrèl prid., незрі́лий прикм.
nèzrèl -éla -o prid.
1. imatur
2. necopt, verde, crud
abortive [əbɔ́:tiv] pridevnik (abortively prislov)
biologija nedonošen, nezrel, predčasno rojen
figurativno neuspel
to prove abortive izjaloviti se
acērbo agg.
1. nezrel (tudi pren.):
è troppo acerbo per questi studi za ta študij je preveč nezrel
2. trpek, rezek, oster, osoren (tudi pren.):
rimprovero acerbo ostra graja
3. knjižno boleč, hud:
una delusione acerba boleče razočaranje
bread-and-butter [brédənbʌ́tə] pridevnik
figurativno otročji, mlad, mladeniški, nezrel; sramežljiv; vsakdanji; potreben; zahvalen
bread-and-butter girl šolarka
bread-and-butter letter zahvalno pismo
bread-and-butter miss deklica
callow [kǽlou] pridevnik
gol, negoden
figurativno neizkušen, nezrel
irsko nižinski, poplaven
cru, e [krü] adjectif surov, nekuhan; presen; težko prebavljiv; neobdelan, neotesan; trd (voda), nezrel (sadje); kričeč (barva); figuré surov, robat, brezobziren; nedostojen; gol (resnica); nežgan (opeka)
à cru na goli koži
construction féminin à cru zgradba brez temelja
cuir masculin cru, soie féminin crue surovo usnje, surova svila
aliment masculin cru surova, presna hrana
monter à cru jahati brez sedla
vouloir avaler, manger quelqu'un tout cru biti zelo besen na koga
crud -ă (-zi, -de) adj.
1. surov
2. nezrel
crude [kru:d] pridevnik (crudely prislov)
surov; nezrel, neprebavljen; neolikan; neobdelan; gol (dejstvo); kričeč (barva)
crudo surov, nekuhan, nepečen; nezrel; težko prebavljiv; trd, oster, krut; bahav
alimentación cruda presna hrana
en crudo surov, neobdelan; brezobziren
seda cruda surova svila
crudo m surova hrana; debela vrečevina
crūdus 3 (sor. s cruor)
1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.
2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.
3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.
doughy [dóui] samostalnik
testén, na pol pečen; nezrel; popustljiv; prismuknjen
green1 [gri:n] pridevnik
zelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bled
figurativno nevoščljiv, ljubosumen
botanika green agaric sivka
green Christmas božič brez snega
green duck okoli 9 tednov stara raca
Green Isle Irska
green hand novinec, zelenec
green light zelena luč; figurativno prosta pot; uradna odobritev
green leather nestrojeno usnje
to live to the green old age doživeti visoko starost ob polnih močeh
to have a green thumb (ali finger) biti spreten vrtnar
green eye zavist, ljubosumnost
half-baked [há:fbéikt] pridevnik
na pol pečen
figurativno na pol izdelan, nezrel, neizkušen; ne čisto zdrave pameti, malo trčen