Franja

nevest|a [é] ženski spol (-e …) die Braut
Božja nevesta die Himmelsbraut
ženin in nevesta das Brautpaar, Brautleute množina

nevésta bride; (pri poroki) newly married girl

bodoča nevésta bride-to-be
moja nevésta my bride-tobe, my future wife, my intended (bride)
prodana nevésta bartered bride
ženin in nevésta the bride and bridegroom

nevésta fiancée ženski spol , promise ženski spol , future ženski spol , jeune mariée ženski spol

nevésta (-e) f

1. fidanzata, sposa:
braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare qcs. con fare imbarazzato

2. star. ragazza

3. nareč. (snaha) nuora

nevésta ž nevjesta (-ves-), mlada: brani se kot kmečka nevesta
brani se kao seoska mlada

nevésta novia f ; (na poročni dan) desposada f

nevésta -e ž., молода́ -о́ї ж., нарече́на -ної ж.

nevésta -e ž mireasă

невеста f nevesta; za možitev godno dekle;
христовая н. (zast.) redovnica; umrla dekle; zarjavela devica

Braut, die, (-, Bräute) nevesta; figurativ punca; ženska Braut in Haaren Pflanzenkunde vzhodna črnika

bride¹ [braid] samostalnik
nevesta

to give the bride away biti nevestin starešina

condiciō -ōnis, f (condīcere)

I.

1. dogovor, pogodba, poravnava: armis condicione positis Ci., de ponendis per condicionem armis agitare T., condicionibus discordiae sedatae sunt L., pacem cum eo condicionibus fecerunt L., posse condicionibus bellum poni S. s poravnavo, z mirovno pogodbo, per condiciones ad supplicium tradi S. na podlagi mirovne pogodbe.

2. sinekdoha pogoj, predlog, nasvet, ponudba, zahteva: condiciones tortae Pl. zviti pogoji, condiciones pacis L. mirovni pogoji, duas condiciones ponere L., condicionem accipere C., recusare Ci., non respuit condicionem C., condicionem aspernari N., manere in condicione Ci., deditionis nulla est condicio C. pod nobenim pogojem, non aliā condicione C. v noben drug namen, condiciones pacis non convenerunt N. niso se pogodili o miru, ferre condiciones aequissimas Ci. postaviti zelo ugodne pogoje, statuere condiciones S.; pogosto abl.: his condicionibus compositā pace L., pacem fecit his condicionibus N. pod temi pogoji, gaudentem … Attalicis condicionibus numquam dimoveas H. s ponudbami, kakršne so bile Atalove; pogosto s finalnim stavkom: ea condicione eas res gesseram, ut … deberent Ci., ea condicione, ne quid postea scriberet Ci. Šele po Avgustu se dobi sub condicione pod pogojem: accipe sub certa condicione preces O., sub condicione, ut … Ph., sub ea condicione, ne … Plin. iun., sub condicione, si … Suet.

3. occ.
a) ženitna ponudba, ženitna priložnost, ženitev, met. tudi nevesta: Sen. ph., Mart., Plin. iun., tu condicionem hanc accipe Pl., sibi condicionem filiae quaerendum esse L. da je treba iskati moža za hčer, c. uxoria Ci. ženitev, condicionem ferre Ter., Suet. ženitno ponudbo postaviti, Octaviam condicionem ei detulit T. Oktavijo mu je ponudil v zakon, offecit, ut M. Vipsanius Agrippa, … cum nullius condicionis non haberet potestatem, … eius deligeret affinitatem N. čeprav je mogel snubiti, kjer koli je hotel.
b) evfem. ljubezenska ponudba, priložnost za ljubimkanje, ljubezensko razmerje, ljubimkanje: condicionem accipere Pl., Ter., hinc cotidie condiciones legas Ci., quaerere condiciones per amicos Suet. —

II.

1. stan, stanje, položaj: est autem infima condicio et fortuna servorum Ci., hic primus condicionem amicitiae commutare ausus est Ci., meliore et honestiore condicione est, quam qua ipse vult Ci., c. vitae Ci., C., c. haec vivendi H. potek življenja.

2. položaj, razmere, stanje, usoda: quae est ista condicio Siciliae? Ci., o condiciones miseras administrandarum provinciarum Ci., c. imperii et status provinciae Ci., par iuris libertatisque condicio C. enak pravni položaj, c. servitutis Ci., nascendi Ci. usoda rojstva, vel temporum vel locorum Q.

3. razmere, odnos, okoliščine: bona condicione confligere C. ob ugodnih okoliščinah, condicione aequa pugnare C., ad iniquam pugnandi condicionem adduci C. podati se v boj v neugodnih okoliščinah, tali condicione propositā C. v takih razmerah; c. agri Ci. ali loci O. kakovost, praedia optimā condicione Ci. v najboljšem stanju.

coniūx, bolje coniūnx, -iugis, f m (coniungere)

I. sovpreženka, sovpreženec: me … equo factum … coniugem Ap.; (o stvareh): coniuges copulae Ap. zvezane.

— II. pren.

1.
a) klas. le fem. soproga, zakonska žena, zakonska družica: Lucr., V., H., O., Cat. idr., c. fidelissima Ci., ista tua minime avara coniux Ci., coniugem viro reddere Cu., principum coniuges T., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., celebratote illos dies cum coniugibus ac liberis vestris Ci., tudi: coniuges et liberi Ci., L. ali liberi et (ac) coniuges Ci., L. ali coniuges liberique L. ali liberi coniugesque L.; coniuges ducere Iust. (o)ženiti se; pl. coniuges soproge (žene) kakega orientalskega kneza: ubi ipse domicilium, coniuges liberosque habebat Auct. b. Afr.
b) skoraj le pesn. in poklas. kot masc. soprog, zakonski mož: Pl., Cat., Sen. ph. idr., ne eadem mulier cum suo coniuge et fratre … honestissimum adulescentem oppressisse videatur Ci., huic coniunx Sychaeus erat V., coniugis augurio quamquam Titania mota est O., suus coniunx ubi sit, circumspicit O., mulier … nectere moras … repertaque spe ditioris coniugis promissa exuere T.; pl. coniuges zakonska dvojica, zakonski par, zakonca: Val. Max., boni coniuges Cat., non prius unanimis corpora coniugibus tradite Cat.

2. occ. fem.
a) zaročenka, nevesta: ereptae magno inflammatus amore coniugis … Orestes V., coniuge praerepta (Turen o Laviniji, ki mu jo je prevzel tujec) V., raptā coniuge lentus eris? O., durus et ille fuit, qui tantum ferre dolorem, vivere et erepta coniuge qui potuit Tib.; tudi ljubica, priležnica: Picus, … quem capta cupidine coniunx … fecit avem Circe V., abreptā desertus coniuge Achilles Pr., intonuit signumque dedit Mavortia coniunx Val. Fl.
b) živalska samica: Plin., suo coniunx abducta marito … alba columba O.

épousée [-ze] féminin nevesta, poročenka

parée comme une épousée de village načičkana ko kmečka nevesta

esposa ženski spol nevesta; žena, soproga; ameriška španščina škofovski prstan

esposas pl okovi na rokah, lisice
poner las esposas natakniti lisice

fiancé, e [fjɑ̃se] adjectif zaročen; masculin zaročenec, ženin; féminin zaročenka, nevesta

futura ženski spol nevesta, zaročenka

marié, e [marje] adjectif poročen; oženjen, omožena; masculin, féminin ženin, nevesta; pluriel poročni par, mlada poročenca, novoporočenca

nouveau marié, nouvelle mariée novoporočenec, -nka
lune féminin de miel des jeunes mariés medeni tedni novoporočencev
robe féminin de mariée nevestina, poročna obleka
ils sont mariés depuis deux ans dve leti sta (že) poročena
se plaindre que la mariée est trop belle pritoževati se nad stvarjo, za katero bi si morali čestitati, se je veseliti, a jo smatramo za pretirano (čezmerno)

miràščījka ž, miràždžījka ž nevesta, žena z doto

mireásă -ése f nevesta