Franja

neurj|e srednji spol (-a …) das Unwetter, (nevihta) das Gewitter, der Gewittersturm
neurje s točo das Hagelwetter, der Hagelsturm
škoda zaradi neurja der Unwetterschaden

neúrje stormy weather, storm, thunderstorm; tempest

neúrje je naredilo veliko škodo the storm wreaked great damage

neúrje orage moški spol , bourrasque ženski spol , tempête ženski spol ; (na morju) gros temps, tempête

neurje se pripravlja un orage se prépare, il va y avoir un (ali de l') orage, le temps est à l'orage

neúrje (-a) n temporale, maltempo

neúrje s nepogoda, oluja, nevrijeme, nevreme

neúrje temporal m ; (vihar) tempestad f ; (na morju) borrasca f ; tormenta f

neúrje -a s., бу́ря -і ж.

neúrje -a s furtună; vijelie

alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo

alùždija ž (gl. ala)
1. velik zmaj
2. nevihta, neurje: aluždija će se slomiti preko naših glava

cr̀njavina ž
1. črni oblaki, neurje
2. črna snet

foul⁴ [faul] samostalnik
slabo vreme, neurje; smola; nepravilna igra
šport nizek udarec; trčenje

through fair and foul v sreči in nesreči
šport to claim a foul zahtevati preklic nasprotnikove zmage zaradi nepoštene igre

furtúnă -i f vihar, nevihta, neurje

Gewitter, das, (-s, -) nevihta, neurje, huda ura (tudi figurativ) (aufziehen bližati se, niedergehen razdivjati se)

Gewittersturm, der, neurje

hiems (redkeje hiemps), hiemis, f (gr. χεῖμα zima, χειμών zimski vihar, χιών sneg, lat. hībernus [iz *heimrinos], bīmus, trīmus, quadrīmus [iz *bi-himus, tri-himus, quadri-himus])

1. deževno —, viharno vreme, nevihta, vihar, neurje, dež: Acc. fr., Val. Fl., Stat., Cl., hiemis magnitudo Ci., vis frigorum hiemumque Ci., gubernator … , qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., dum pelago desaevit hiems V., intonata h. H. vihar z grmenjem, saevit h. O., quos hiems mersit aquis O., aspera crescit hiems … et bella gerunt venti O.; pesn. metaf. vihar = sila, (pre)moč: ignea (Vesevi) hiemps Val. Fl., flammea dīri montis (Vesuvii) hiems Stat., ferrea h. Stat. sila orožja = vojna.

2. meton. deževni čas in od tod (ker v Italiji in Grčiji pozimi najraje dežuje) zima, zimski čas (naspr. aestas): Ca., Col., Plin. idr. hieme navigare ali mare transire Ci., Arabes hieme et aestate peragrantes Ci., peragravi durissima hieme valles Agrigentinorum Ci., his locis … maturae sunt hiemes C., quamdiu hiems fuit N., hiemem et aestatem iuxta pati S., atra h. V., solvitur acris hiems H.; ἕν διὰ δυοῖν: pallor hiemsque (= pallor hiemalis) O.

3. pooseb. Hiems Zima = boginja zime: mactavit … nigram Hiemi pecudem V., stabat Autumnus et glacialis Hiemps O.

4. sinekdoha leto: sextam peregit hiemem Mart.; v pl.: seu plures hiemes seu tribuit Iuppiter ultimam H., post certas hiemes uret Achaicus ignis Iliacas domos H.

5. meton. zima = mraz, zmrzal: letalis h. O. smrtna groza, tu spectas hiemem succincti amici Mart.; pren.: h. amoris mutati O. ohladitev ljubezni.

intemperie ženski spol neurje, slabo vreme

a la intemperie brez strehe, izpostavljen slabemu vremenu; pod milim nebom

kijámet m (t. kyjamet, ar.)
1. konec sveta, sodni dan: tvoje će se ime spominjati do -a
2. nesreča, poguba: preturili smo mnogo kijame ta preko naših glava
3. neurje, nevihta: napolju se digao strašan kijamet
4. direndaj: ne mogu naći prijatelja u ovom -u
5. množica: bijaše u nje presvlakača s kijamet manjih i većih zakrpa
6. nerazumljiva zavijanja, nerazumljive besede: advokati govore čudne -e, što ih nikad čuo nisam

kìmpija ž dial. neurje, hvda ura: za -om opet sunce

nȅpogoda ž
1. nevihta, neurje, huda ura
2. ujma: elementarna, prirodna