Franja

nesreč|en [é] (-na, -no) unglücklich, figurativno unselig
na smrt nesrečen todunglücklich, sterbensunglücklich, kreuzunglücklich
Unglücks- (dan der Unglückstag, leto das Unglücksjahr, število die Unglückszahl)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
nesrečna zvezda figurativno der Unstern

nesréčen (duševno) unhappy, grievous, wretched; (slučajno) unlucky, unfortunate, luckless; (nenaklonjen) fatal, sinister, ill-fated, ill-starred, inauspicious

nesréčen slučaj unfortunate accident
nesréčen v igri, srečen v ljubezni unlucky in cards, lucky in love
to je bilo nesréčno leto it was an ill-starred year
imeti nesréčno roko (figurativno) to be a butterfingers, to be constantly breaking things

nesréčen malheureux, infortuné, malchanceux, malencontreux; funeste, fatal

nesrečna ljubezen amour moški spol malheureux (ali non partagé)
nesrečno se končati finir mal, avoir une issue fatale

nesréčen (-čna -o) adj.

1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice

2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti

3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto

nesréčen -čna -o nesretan, nesrećan: nesrečen človek; -i ljudje; imeti -o roko

nesréčen desgraciado; desdichado; infeliz; desventurado; desafortunado; infortunado

nesrečen izid éxito m fatal
nesrečna ljubezen amor m desgraciado (ali no correspondido)
nesrečno se končati acabar mal

nesréčen prid., неща́сний прикм., безтала́нний прикм., знедо́лений прикм., нещасли́вий прикм., серде́шний прикм.

nesréčen -čna -o prid. nenorocit, nefericit; biet, sărman

aerumnōsus 3 (aerumna) poln težav, težaven, beden, nesrečen, bridek: filiam aerumnoso patri redde Ci., infelix et aerumnosus Ci., nihil est aerumnosius sapiente Sen. ph., aerumnosissima mulier Terentia Ci. poet.; aerumnoso navigare salo Ci. poet. po nemirnem morju.

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

āter, ātra, ātrum

1. (medlo) črn, temen, mračen (naspr. albus; niger = lesketajoče črn, naspr. candidus): album an atrum vinum potas? Pl. temno rdeče, tam excoctam reddam atque atram, ut carbo est Ter., atrior ut multo siet quam Aegyptii (kot črnci) Pl., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci. (gl. albus), a. filius O. črnec, sanguis Ci., cruor H., nubes Lucr., V., H., fumus, odor, fel V., nox V., H., noctes T., nemus V. globoko senčen, color, pulvis, nivei atrique lapilli O.; enalaga: a. fax V. črno kadeča se; pesn.: a. tempestas, hiems V., ater sinus Hadriae H. črni = viharni; pren. (= ātrātus) v črno oblečen: lictores atri H. v črno oblečeni sluge (pri pogrebih).

2. pren.
a) črn, temen, žalosten, nesrečen, hudonosen, zlonosen, poguben, grozovit: a. cupressus, Styx, palus, serpens V., viperae H. (v teh zvezah se ne da ugotoviti, ali je treba adj. razumeti v pravem ali v pren. pomenu); brez dvoma pa so v pren. pomenu zveze kakor: post equitem sedet atra cura H., a. curae H., a. timor, comes atra (= cura) H., a. tigris, acies, a. agmen V., atrae lites H. mrzke, odurne, a. dies Afr. ap. Non., V. nesrečen dan, poseb. ater dies ali atri dies (v rim. državnem življenju) nesrečni dnevi (po Varr. predvsem dies postridie Calendas, Nonas, Idus), ko se ni začelo nič novega (pri nas npr. petek), poleg teh še dnevi, na katere je državo zadela kaka nesreča (npr. dies Alliensis): Varr., L. idr.; a. mors H., tako tudi o vsem, kar je v zvezi s smrtjo: ignes V. grmadni ogenj, me mors atris circumvolat alis H. s temnimi krili, sororum fila trium... atra H., funus Lucr., extremi funeris atra dies Pr., luctus Sen. tr., planctus Sil.
b) črn = strupen, zloben, zločest, kovaren, zaviden: si quis atro dente me petiverat H., nec... quaerit, quem versibus oblinat atris H., atram mentem stimulare Sil., Aemilia... non atra animo Aus.
c) temen = nejasen, težko (raz)umljiv: Lycophron Stat.

Opomba: Komp. pri Pl., Gell., Lact.; superl. ni izpričan.

bàksuskī -ā -ō, bàksuzan -zna -o nesrečen: baksuski dani

baleful [béilful] pridevnik (balefully prislov)
škodljiv, kvaren, poguben; nesrečen, žalosten

bedauernswert pomilovanja vreden, nesrečen

bedauernswürdig nesrečen, ubog, pomilovanja vreden

biet biátă (-ţi, -te) adj.

1. ubog

2. nesrečen

bȉjedan -dna -o (ijek.), bêdan -dna -o (ek.)
1. beden, reven, ubog: bijedan narod preturio je mnoge nevolje
2. nesrečen
3. podel, nizkoten, obžalovanja vreden: baš je bijedan taj moj protivnik

blážen -a -o
1. blažen: proglasiti koga -im; -i osmijeh, osmeh; -a uspomena
2. ekspr. preklet, nesrečen: ti -i žuljevi zaokupljali su gotovo sve njegove misli

bôlan -lna -o, bȍlan bóna bóno, dol. bȏlnī -ā -ō
1. bolan: zamotati bolan organ flanelom
2. boleč: bolno mjesto
3. bolesten: bolni izraz na licu
4. žalosten, nesrečen: naći utjehe bolnoj duši
5. bolniški: bolna postelja
6. kot rečenica za izražanje prošnje, začudenja, očitanja, kot pristavek k samostalniku, da bi poudarili čustveno razgibanost: bolan brajko! oh, bratec mili, dragi!; što je, bolan? kaj je, dragi moj?
7. bôlan prȅbōlan zelo bolan; mrtav bolan težko bolan

broken-hearted [bróukənhá:tid] pridevnik
potrt, nesrečen, neutolažen