Franja

nespamet|en (-na, -no) unvernünftig; unklug; töricht
nespametno dejanje die Torheit

nespámeten unreasonable; unwise; irrational; imprudent

bilo je zelo nespámetno od tebe it was most unwise of you
(ti) ne bi bil smel biti tako nespámeten you should have known better

nespámeten (-tna -o) adj. irragionevole, dissennato, sconsiderato, insensato, scervellato, scriteriato:
nespametno razmišljanje sragionamento

nespámeten -tna -o nepametan, bezuman: -a ljubezen

nespámeten irrazonable; insensato; absurdo; imprudente

nespametno govoriti hablar sin sentido; disparatar, fam desbarrar

nespámeten prid., нерозу́мний прикм.

nespámeten -tna -o prid. nechibzuit, nesăbuit, nesocotit; stupid

absurde [apsürd] adjectif nesmiseln, nespameten, nasproten razumu, (logično) nemogoč, smešen, absurden; masculin nesmisel, neumnost, absurd

agir de façon absurde nespametno ravnati
vous êtes absurde! govorite nesmisel, neumnosti!
philosophie féminin de l'absurde filozofija, ki kaže absurdnost človeškega življenja

absurdo nesmiseln, nespameten, bedast, smešen

absurdo m bedarija, bedastoča, nesmisel, neumnost

alogus 3 (gr. ἄλογος)

1. nespameten: Aug.; met. = slovnično znamenje za pokvarjeno (nesmiselno) mesto v kakem spisu: Suet. fr., Isid., huic corrupto alogum posuerit Serv.

2.
a) mat. ne prilegajoč se čemu, iracionalen: linea M. ne prilegajoča se drugi.
b) metr. ki se ne prilega nobeni meri, ki se ne ujema z nobeno mero: pes, numeri M.

āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.

baburrus 3 (sor. z gr. βαβύρτας neumen, βάρ-βαρος) neumen, nespameten: Isid.

bèspametan -tna -o nespameten

brainless [bréinlis] pridevnik (brainlessly prislov)
nespameten, nepremišljen, neumen

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

dēlīrus (dēlērus) 3 (dēlīrāre, dēlērāre) brezumen, blazen, slaboumen, nespameten: Ph., Suet., Lact., anus, senex Ci., mater H., scriptor delirus inersque H., delira fari Lucr. blesti.

dēmēns -entis, adv. dēmenter, brezumen, neumen, nespameten, blazen, nesmiseln: Ter., Q., Iuv., summos viros desipere, delirare, dementes esse dicebas Ci., quis est tam demens, quin sentiat … ? Ci., Orestes d. H. omamljeni, tragico illo Oreste dementior Ci., nec tacui demens V., ab Lentulo … tam dementer tantae res creditae … barbaris Ci., dementer amoribus usa O., quomodo dementissime testabitur Sen. ph.; kot subst. masc. brezumnež, neumnež, nespametnež, blaznež: in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci., scopulum illum esse dementissimi Sen. ph. Enalaga: d. ratio N., falx V., discordia V., Val. Fl., strepitus, minae H., manus O., Tib., otium Plin., cura Val. Fl., plenus dementissimae temeritatis Ci., dementissimi consilii et facti causa Ci., dementissima actio Val. Max., dementissima indignatio, timor dementissimus Sen. ph.

dément, e [demɑ̃, t] adjectif umobolen, nor, blazen; nespameten; masculin blaznež, norec; nespametnik

déraisonnable [-zɔnabl] adjectif nespameten, bedast, neumen

desavisado nespameten