Franja

neomejen [è,ê] (-a, -o) unbegrenzt, unbeschränkt, unumschränkt, uneingeschränkt; (brez omejitve) unbefristet, unlimitiert; (brezmejen) endlos, grenzenlos, figurativno schrankenlos
neomejena odgovornost unbeschränkte Haftung
neomejeno pooblastilo die Blankovollmacht

neomejèn unlimited; illimitable; unrestricted; limitless; unbounded, boundless

neomejèno zaupanje boundless confidence
neomejèna oblast sovereign (ali absolute, unlimited) power
družba z neomejèno zavezo ekonomija unlimited liability

neomejèn (-êna -o) adj. illimitato; assoluto

neomejèn ilimitado; sin límites; infinito

nèomején -êna -o neomeđen, neograničen: neomejen prostor; -o jamstvo; neomejen gospodar

nèomejèn illimité, sans bornes (ali limites) , infini, immense, absolu, sans restriction (ali réserve)

družba z neomejenim jamstvom société ženski spol à responsabilité illimitée

nèomejèn -êna -o prid. nelimitat, ilimitat, nemărginit, nemăsurat

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolút -ă (-ţi, -te)

I. adj. absoluten, popoln, brezpogojen, neomejen

II. adv. popolnoma, vsekakor

III. n fil. absolutum

absolute¹ [ǽbsəl(j)u:t] pridevnik (absolutely prislov)
brezpogojen; neomejen; neodvisen
kemija čist; popoln

pravno decree absolute dokončna odobritev ločitve

absolutiste [-tist] adjectif absolutističen, neomejen; masculin absolutist

absoluto absoluten, despotičen; neomejen, neodvisen; neizogiben

en absoluto odločno, izrečno
de absoluta necesidad na vsak način potreben, nujno potreben

absolvō -ere -solvī -solūtum

I. rešiti, odrešiti (odreševati), odvez(ov)ati: asinum Ap., canem Amm., valvas Ap. odpreti, ranis. . . intima (lingua) absoluta a gutture Plin., absolutus (lapis) segmenti modo Plin.

— II. pren.

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati): aliquem regni suspicione L., is demum annus populum Rom. longo. . . bello absolvit T., se a Fannio iudicio (s sodno razsodbo) absolvere ali iudicio absolvi a Fannio Ci.; z gen.: timoris Sen. ph., tutelae absolvi Icti. odvezati se; occ. (sodno) oprostiti (oproščati) česa (naspr. damnare, condemnare, punire); abs.: bis Catilina absolutus Ci., servus omnibus sententiis (soglasno) absolvitur Ci., iudicio absolvi Ci.; z gen.: improbitatis Ci., maiestatis absoluti sunt permulti Ci., abs. iniuriarum Corn., adulterii T., rei facti egregie absolvuntur L., capitis N.; z abl.: reos culpā, se peccato O., ambitu absolutus Ci., absolvere aliquem crimine stupratae matris familiae L. ali commotae crimine mentis H.; z de: de praevaricatione Ci.; z dat.: absolvit Veneri, sibi condemnat Ci.; fidem absolvit T. odpustil jim je njihovo zvestobo.

2. izpustiti (izpuščati), odpustiti (odpuščati) koga, odpraviti (odpravljati) koga: hunc non uno absolvam die Pl., te absolvam brevi Pl., hoc primum te absolvo Pl. to ti najprej povem; occ. upnika „odpraviti“ = zadovoljiti, plačati ga: aliquem Pl., Ter., creditorem Icti.

3. dovršiti (dovrševati), (do)končati, izvesti kaj do konca (naspr. incohare): pensum suum Varr., promissa Varr. izpolniti, picturae partem incohatam Ci., instituta Ci., quid est, quod ab eo absolvi et perfici debeat? Ci., abs.: tectum Ci., tecta urbis Cu., opera C., absolve beneficium tuum L. izpopolni svojo zaslugo; poseb. pripovedovaje kaj odpraviti, opraviti, (raz)rešiti: de Catilinae coniuratione paucis absolvam S., cetera quam paucissimis absolvam S.; abs.: quod quaerendum mihi occurrit Macr. — Od tod adj. pt. pf. absolūtus 3, adv. -ē

1. dovršen, popoln: T., neque appellatur vita beata nisi perfecta et absoluta Ci., illud officium perfectum atque absolutum est Ci., abs. conversiones Ci. periode, omnia profluenter, absolute, prospere Ci., absolute vivere Ci. moralno popolno.

2. neomejen, neodvisen, določen, brezpogojen, absoluten: causa Ci., necessitudo simplex et absoluta Ci., donatio Icti., absolute inscriptum esse Plin. brez pristavka, naravnost, absolute respondere Icti. določno, brezpogojno, dicere Amm., Aus. brez okolišenja; od tod gram.: nomen absolutum Prisc. brez atributa razumljivo (npr. deus), verbum Prisc. brez sklona ob sebi, adiectivum Q. ki stoji v osnovni stopnji, pozitivu, absolute proferre verba transitiva Prisc. brez sklona, absolutno.

arbitrario samovoljen; neomejen; razsodniški

arbitrary [á:bitræri] pridevnik (arbitrarily prislov)
poljuben; samovoljen, neomejen; kontrasten (tiskarske črke)

arbitrary address skrajšan naslov
arbitrary prince samovladar

árbitro neomejen, svoboden, samovoljen

árbitro m razsodnik, neomejen gospodar
fallo de árbitro sodniški izrek

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

borderless [bɔ́:dəlis] pridevnik (borderlessly prislov)
brezmejen, neomejen

boundless [báundlis] pridevnik (boundlessly prislov)
brezmejen, neizmeren, neskončen, velikanski; neomejen

discretionary [diskréšənəri] pridevnik (discretionarily prislov)
samovoljen, neomejen

discretionary powers neomejeno pooblastilo