Franja

nekje [é]

1. irgendwo
tu nekje hier irgendwo, hier herum
tam nekje dort irgendwo
nekje drugje woanders, anderswo

2. časovno: irgendwann

3. (v nečem) irgendwie

nekjé somewhere; at some place

nekjé drugje somewhere else, elsewhere
nekjé okoli, okrog (časovno) somewhere around (ali about)...

nekjé quelque part, en quelque lieu; en quelque sorte; à peu près

nekje drugje ailleurs, dans un autre lieu

nekjé adv.

1. (di stato in luogo) ➞ nekam

2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
nekje več, nekje manj dove più, dove meno

3. (all'in) circa, verso:
mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti

nekjé pril.
1. negdje (-de): nekje sem to slišal, pa ne vem, kje
2. tamo negdje: obiskali ste nas nekje sredi lanskega leta
3. do neke mjere (mer-): vsi ljudje so nekje pošteni in nepošteni

nekjé en alguna parte

nekje drugje en otro sitio

nekjé prisl., десь присл.

nekjé prisl. pe undeva, pe la

bližína nearness; closeness; proximity; propinquity; (soseščina) vicinity, neighbourhood

v bližíni in (one's) vicinity, near, nearby, close at hand
iz bližíne at close quarters, closely
v neposredni bližíni in the immediate vicinity, close by
nekje v bližíni somewhere around, somewhere in the neighbourhood ali vicinity

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

kostanjev piknik stalna zveza
(prireditev) ▸ gesztenyesütés
Vsako leto, nekje proti koncu oktobra, organizirajo kostanjev piknik. ▸ Október vége felé minden évben gesztenyesütést szerveznek.

nahaja|ti se (-m se) (biti nekje) sich befinden, sein; (pojavljati se) auftreten, vorkommen

nékam adv.

1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
vulg. piši me nekam e vaffanculo
evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo

okóli round, around; (približno) about, near, some

okóli vogala (čisto blizu) round the corner
okóli 100 (nekaj več) a hundred odd
okóli 10 let je tega ten years or so ago
okóli petih about five o'clock
okóli hiše round the house
vse okóli all round
tu nekje okóli around here
pričakuj me okóli treh! expect me at 3 o'clock, or thereabouts!
število znaša (je) okóli 3.000 the figure is in the region of 3,000
hoditi okóli to walk about
pogovor se je sukal okóli politike the conversation centred on politics
pogledal sem okóli sebe I looked round about me

okróg (tout) autour de; (tout) alentour; prés de, à côté de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, à peu de chose prés, vers, sur les, aux alentours de

tu okrog aux (ali dans les) environs
okrog hiše autour de la maison
okrog sveta autour du monde
hoditi okrog vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
ozreti se okrog sebe jeter un coup d'œil autour de soi
vrti se okrog vprašanja (figurativno) il tourne autour de la question
okrog in okrog trdnjave je sovražnik l'ennemi est tout autour de la forteresse
našli ga boste nekje okrog hiše vous le trouverez quelque part prés de (ali à côté de) la maison
okrog 300 oseb 300 personnes environ
okrog desetih à dix heures environ, aux alentours de dix heures, vers dix heures
ima jih okrog štirideset il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
okrog poldneva vers midi
okrog tretje ure vers trois heures, aux environs (ali alentours) de trois heures
zaslužiti okrog deset tiso frankov gagner environ (ali autour de, à peu prés) dit mille francs
prišel bom k vam okrog osmih je viendrai chez vous aux alentours de (ali vers, sur les) huit heures
okrog novega leta aux alentours du Nouvel an
okrog se zavrteti faire un tour (ali pivoter, tourner) sur ses talons
na desno okrog! (v francoski vojski) demi-tour droite!
na levo okrog! demi-tour gauche!

pečen [ê] (-a, -o)

1. v pečici - pecivo, kruh ipd.: gebacken (doma [selbstgebacken] selbst gebacken)
sveže pečen backfrisch, ofenfrisch

2. meso, v ponvi: gebraten (na hitro [kurzgebraten] kurz gebraten)

3. v olju, maščobi: gebacken
|
figurativno biti nekje kuhan in pečen ein und aus gehen
režati se kot pečen maček wie ein Primeltopf grinsen, grinsen wie ein Honigkuchenpferd

srp in kladivo stalna zveza
(simbol komunizma) ▸ sarló és kalapácsNekje ob cesti sem videl viseti komunistično rdečo zastavo s srpom in kladivom. ▸ Valahol az út szélén láttam egy kommunista vörös zászlót sarlóval és kalapáccsal.

tam

1. dort
od tam von dort, von dort aus, von dort her
tu X, tam Y hier X, dort Y

2.
prav tam daselbst, pri citatih: ebenda (ebd.)

3.
tam spodaj/zgoraj/zadaj/ spredaj dort unten/oben/hinten/vorne
dort- (pri njih dortzulande, ostati [dortbleiben] dort bleiben)

4.
tam in tam an dem und dem Ort

5.
tam (nekje) (nekako) irgendwo
|
tu in tam hin und wieder
figurativno tam, kjer ni muh wo der Pfeffer wächst
zdaj smo pa tam nun haben wir das Nachsehen

tàm there; in that direction; in (ali at) that place

tu pa tàm here and there
tàm doli down there
tàm notri in there
tàm preko over there
tàm zunaj out there
tàm góri up there
tàm nekje thereabouts
tàm daleč yonder
ne tu ne tàm neither here nor there

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo