Franja

nebotič|en (-na, -no) himmelstürmend; himmelhoch

nebotíčen reaching (ali soaring) up to the sky

nebotíčen qui touche le ciel, qui s'élève jusqu'au ciel (ali aux nues)

nebotíčen (-čna -o) adj. pren. altissimo

nebotíčen -čna -o nebotičan, koji dopire do neba: nebotičen stolp

nebotíčen que rasca el cielo (ali las nubes)

āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.

himmelstürmend nebotičen

nebòtičan -čna -o nebotičen: -e gore

заоблачный nadoblačen, nebotičen; (pren.) visoko leteč, fantastičen

οὐράνιος 3 in 2 (οὐρανός) 1. nebeški, τὰ οὐράνια nebesne prikazni ali izpremembe (blisk, grom). 2. neizmeren, do neba segajoč, visok, nebotičen. 3. Οὐρανία modrica zvezdoznanstva.

οὐρανο-μήκης 2 (μῆκος) visok do neba, nebotičen.

ὑπ-ουράνιος 2 ep. pod nebom (bivajoč), podneben; nebotičen, do neba (segajoč).