nebešk|i [é] (-a, -o) himmlisch; (rajski) paradiesisch; Himmels- (dar die Himmelsgabe, Knez der Himmelsfürst, sel der Himmelsbote, Kraljica die Himmelskönigin, luč das Himmelslicht, mana das Himmelsmanna, plačilo der Himmelslohn)
ironično nebeške zapornice množina die Schleusen des Himmels
Zadetki iskanja
- nebéški of heaven; heavenly; celestial
bilo je nebéško it was heaven - nebéški céleste ; (božanski) divin, sublime
- nebéški (-a -o) adj.
1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo
2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale
3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento
4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà
5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna - nebéški -a -o
1. nebeski: nebeški priprošnjik = nebeški zavetnik
nebeski zaštitnik, zaštitnik u nebesima; -o kraljestvo
nebesko kraljevstvo, nebesko carstvo; -o plačilo
nebeska nagrada; nebeški vratar
sveti Petar
2. božanstveni, lijepi, lepi: to so bili nebeški časi; -e dekliške oči; -a lepota; -a milina
3. nebesni, nebeski: nebeški obok
nebeski svod; -a zarja
4. u službi interj. mati -a, kdaj bo to minilo
Bogorodice sveta, kada će to proći; bog nebeški, kako ga imam rada
bože moj, kako ga volim - nebéški celeste ; fig celestial ; (božanski) divino
- nebéški prid., небе́сний прикм.
- nebéški -a -o prid. ceresc
- nebeški korček moški spol rastlinstvo, botanika die Götterblume
- bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - dúh (-á) m
1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico
2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto
3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera
4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione
5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare
6. rel. anima
7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo - knez1 [é] moški spol (-a …) der Furst, -fürst (deželni Landesfürst, nebeški Himmelsfürst, veliki Großfürst, volilni Kurfürst)
- ôče (-éta) m
1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria
2. pl. očetje (predniki) avi, antenati
3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone
4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa
5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri - sel [səu] moški spol (sla, sla, sli) der Bote (božji Götterbote, Gottesbote, hitri Eilbote, mirovni Friedensbote, nebeški Himmelsbote)
živalstvo, zoologija : smrtni sel der Totenkäfer - sèl (slà) m
1. messo, messaggero:
poštni sel messaggero
pren. božji, nebeški sel messaggero del cielo
2. ekst. messo; corriere; staffetta - sodník (-a) | -íca (-e) m, f
1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
sodnik za prekrške pretore
sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
sodnik porotnik giudice popolare
sodnik prisednik giudice a latere
sodnik za ločitve divorzista
2. šport. arbitro; giudice di gara:
glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
stranski sodnik segnalinee
točkovni sodnik giudice di gara
3. pren. giudice:
čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
mirovni sodnik giudice di pace
preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
sodnik poročevalec giudice relatore
nebeški, večni sodnik il supremo giudice
hist. mestni sodnik magistrato - svôd vault; arch
nebesni svôd firmament, sky, pesniško welkin
nebeški svôd the vault of heaven
pretresti nebesni svôd to make the welkin ring
/ 1
Število zadetkov: 17