Franja

nebešk|i [é] (-a, -o) himmlisch; (rajski) paradiesisch; Himmels- (dar die Himmelsgabe, Knez der Himmelsfürst, sel der Himmelsbote, Kraljica die Himmelskönigin, luč das Himmelslicht, mana das Himmelsmanna, plačilo der Himmelslohn)
ironično nebeške zapornice množina die Schleusen des Himmels

nebéški of heaven; heavenly; celestial

bilo je nebéško it was heaven

nebéški céleste ; (božanski) divin, sublime

nebéški (-a -o) adj.

1. celestiale, paradisiaco, celeste, del cielo, knjiž. superno:
nebeški blagoslov benedizione del cielo

2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) celestiale:
nebeški mir pace celestiale

3. (nebesen) celeste:
nebesni obok, svod firmamento

4. (v medmetni rabi)
bog nebeški santo cielo
mati nebeška madonna santa
sam bog nebeški ve, kdaj se bo to končalo lo sa solo il cielo quando finirà

5. rel.
nebeški kruh eucaristia
rel. nebeška mati Madonna

nebéški -a -o
1. nebeski: nebeški priprošnjik = nebeški zavetnik
nebeski zaštitnik, zaštitnik u nebesima; -o kraljestvo
nebesko kraljevstvo, nebesko carstvo; -o plačilo
nebeska nagrada; nebeški vratar
sveti Petar
2. božanstveni, lijepi, lepi: to so bili nebeški časi; -e dekliške oči; -a lepota; -a milina
3. nebesni, nebeski: nebeški obok
nebeski svod; -a zarja
4. u službi interj. mati -a, kdaj bo to minilo
Bogorodice sveta, kada će to proći; bog nebeški, kako ga imam rada
bože moj, kako ga volim

nebéški celeste ; fig celestial ; (božanski) divino

nebéški prid., небе́сний прикм.

nebéški -a -o prid. ceresc

nebeški korček moški spol rastlinstvo, botanika die Götterblume

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

ambrosiaque [ɑ̃brɔziak] adjectif ambrozijski, božanski, nebeški; nesmrten

angélico angelski; nebeški

angélique [ɑ̃želik] adjectif

1. angelski, nebeški

2. botanique, féminin gozdni koren

caeles -litis, abl. sg. -e, gen. pl. -um (caelum2) nebeški (= ki biva v nebesih); o bitjih: di Enn. ap. Ci., agricolae (= Ceres in Bacchus) Tib., Venus Ap., deus Amm.; kot subst. masc. nebeščan, bog, božanstvo: caeles novus ali recens O. = med bogove sprejeti cesar, poboženi cesar; večinoma v pl.: rex caelitum H., caelitibus fecisse metum O., quaecumque feret voluntas caelitum Cat.; o rečeh: regna O., aula M., mensa Paul. Nol.

caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)

1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.

2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.

3. pren. božanski =
a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
b) cesarski: Cod. Th.

caelicus 3 (caelum2) nebeški, čudovit, krasen: M., Paul. Nol., tecta (po drugih tesca) Stat.

celēste

A) agg.

1. nebesen, nebeški:
volta celeste nebesni svod

2. relig. nebeški, božji:
misericordia celeste božja milost; ekst. vzvišen, nadnaraven, božanski

3. ekst. sinji, moder:
occhi celesti modre oči

B) m

1. sinjina, modrina

2. (zlasti pl.) nebeščani

celeste nebesen, nebeški; božanski

azul celeste nebesno sinji
bóveda celeste nebesni svod

céleste [selɛst] adjectif nebesen; nebeški; (familier)

Céleste kitajski
bleu céleste nebesno moder
père masculin céleste Bog
voûte féminin céleste nebesni svod
harmonie féminin céleste nebeška glasba

celestial¹ [siléstiəl] pridevnik
nebeški, božanski; sijajen

Celestial Empire Kitajska
celestial body nebesno telo, nebesnina