-
nečk|e, nečk|e [è;ə] ženski spol množina der Backtrog, die Backmulde
-
nečké kneading-trough
-
nečké, nečkè, nèčke huche ženski spol , maie ženski spol , pétrin moški spol
-
nečké (nèčk) f pl. agr. ventilabro
-
nečké artesa f (de amasar)
-
nečkè nečak i nèčke nečk ž mn. naćve: mesiti testo v -ah
-
nečkè nečák ž. mn., діжа́ -і́ ж., но́чви -чов с. мн.
-
alveāre -is, n (alveus)
1. panj, ulj: Col., Q., Cassian.
2. nečke, pečne kadunje: Tert.
-
alveus -ī, m (alvus)
1. trebušasta, podolgovata globanja, votlina, duplina: apes examina condunt, corticibusque cavis vitiosaeque ilicis alveo V.; poseb. trup ladje: alvei navium S., L.
2.
a) nečke, korito, kadunja: alveo expositi O., alveus, quo expositi erant pueri L.
b) kopanja, jarin: alveus (balnearum) Ci., in alveum descendere Corn., alveus fagineus tepidis impletur aquis O.
c) (nečkasta, t. j. visokorobna) deska za kockanje: tesserae, quas in alveo ludentes iaciunt Vitr.; met. kockanje: Varr. ap. Non., Val. Max.
č) okopni koš: Veg.
d) panj, ulj: rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib.
e) kopanja = iz enega debla izdolben čoln: cavabant ex singulis arboribus... alveos informes L.; pesn. čoln, ladja sploh: simul accipit (Charon) alveo ingentem Aenean V., canas alveus haurit aquas O., portabat sanctos alveus ille viros Pr.
f) rečna struga: assuetae ripis volucres et fluminis alveo V., Tusco denatat alveo H., iumentum ex medio alveo in suam ripam trahere L., nec torrentes influunt, qui placide manantis (amnis) alveum turbent Cu., alv. manu factus Plin. = prekop (naspr. alv. naturalis), alv. solitus T. prava struga.
g) podolgovat jarek, kamor se devajo ključi (= trsne sadike): Col., Plin.
-
amasadera ženski spol nečke
-
arcile m nareč. krušna skrinja, nečke
-
artesa ženski spol nečke, korito; drevak (čoln)
-
Backmulde, die, nečke
-
Backtrog, der, nečke
-
duerna ženski spol nečke
-
hutch1 [hʌč] samostalnik
zaboj, skrinja; staja, hlevček, kletka; nečke
pogovorno koča, koliba; jamski voziček
-
kneading-trough [ní:diŋtrɔf] samostalnik
nečke
-
kòrito s
1. korito: korito pokraj česme; dve pralje peru u -u; napojiti ovce na -u; važno je da su korita iz kojih se prasci hrane uvek čista; svinjsko korito; ekspr. korito: zavirite u koji mu drago parlament, šta vidite tamo? Oko -a hrpu nažderanih ljudi, i još nekoliko hrpa koje bi htele na korito; koliko badavadžija sjedi na opštinskom -u; toviti se na tudem -u živeti na tuj račun
2. struga: korito Save; duboka -a planinskih potoka
3. maltarka: pripremati malter u -u
4. nečke: u zapećku je veliko krušno korito na nogarima; čim se dete rodi, okupaju ga u -u
5. ladijski trup: kad brod na jedra ide protiv vetra, on u hodu s pravcem vetra i linijom uzdužnom korita svog, pravi ne manji ugao od šezdeset do sedemdeset i pet stepena
-
linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)
1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.
2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.
Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.
-
maie [mɛ] féminin nečkè; korito; stiskalnica