Franja

navad|en (-na, -no) gewöhnlich; preprost: kunstlos, človek: gewöhnlich, slabšalno: ordinär; rastlinstvo, botanika Echter, Gemeiner, Gewöhnlicher ( rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija glej ustrezni samostalnik )
navadna izvedba tehnika die Regelausführung, Normalausführung
navadna večina einfache Mehrheit
navadna vozovnica der Einzelfahrschein
navadna delnica die Stammaktie
navadni bencin das Normalbenzin
navadni smrtnik der Sterbliche ( ein -r)
navadni vojak der Schütze
navadno leto das Gemeinjahr
navadno zakrilce letalstvo die Normalklappe

nàvaden -a -o navajen

naváden ordinary; usual; customary; habitual; common; plain

navádna (kuhinjska) sol common salt
navádna velikost ordinary size

naváden ordinaire, habituel, usuel, commun

navadno d'habitude, habituellement, d'ordinaire, ordinairement, de coutume, normalement, généralement
kot navadno comme d'habitude (ali de coutume), comme toujours

naváden (-dna -o) adj.

1. abituale, solito, consueto:
to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

2. ordinario, comune; semplice:
naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
bil je čisto navaden dan era una giornata comune
tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta navadna pošiljka plico semplice
ekon. navadne obresti interesse semplice
mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
navadni odvod derivata semplice
fiz. navadni tlak pressione semplice
navadna temperatura temperatura semplice
žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
rel. navadna nedelja tempo ordinario
alp. navadna smer normale
ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
pren. knjiž. navaden človek ciompo
navaden dan feria
navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
muz. navadni aulos monaulo
film. navadni film film a passo normale
navadni ljudje umili, gente comune
voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
ekst. navadni vojaki truppa

naváden -dna -o
1. običan: navaden prizor, dan
2. običajan: -e obresti
3. prust: nosi -o obleko; izraža se v -em ljudskem jeziku
u prostonarodnom jeziku; -o leto
prosta godina
4. svakodnevni: -i gost v naši hiši

naváden ordinario; usual; común; habitual

ob navadni uri a la hora acostumbrada
navadno ordinariamente; de ordinario, habitualmente
kot navadno como de costumbre, como siempre

naváden prid., звича́йний прикм., рядови́й прикм., про́сти́й прикм., нескладни́й прикм.

naváden -dna -o prid.
1. obişnuit, comun
2. simplu
3. normal, uzual, ordinar

abituale agg. običajen, navaden

accoutumé, e [-tüme] adjectif navaden, običajen; (na)vajen

à l'heure accoutumée ob običajni uri
être accoutumé à quelque chose biti vajen česa, navajen na kaj
il n'y est pas accoutumé ni tega vajen
comme à l'accoutumée kot običajno

accustomed [əkʌ́stəmd] pridevnik
navajen; navaden; značilen

to get accustomed to navaditi se česa
to be accustomed to do s.th. navadno kaj početi, počenjati kaj

adocenado vsakdanji, navaden (blago na ducate)

andante

A) agg.

1. nepretrgan:
muro andante nepretrgan zid

2. tekoč, ta:
anno, mese andante to leto, ta mesec

3. pren. kuranten; vsakdanji, navaden; slabe kakovosti

4. naraven, neprisiljen, tekoč:
un periodare andante e disinvolto tekoča, neprisiljena pripoved

B) m glasba andante

banal [bəná:l, béinl] pridevnik (banally prislov)
plehek, vsakdanji; navaden, obrabljen

banal, e, als [banal] adjectif, vieilli vsem namenjen, splošno koristen; obči, občinski; figuré vsakdanji, banalen, navaden, obrabljen, premlet, plehek; (vieilli)

moulin masculin banal (nekoč graščinski) mlin za splošno uporabo

bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

à bas prix poceni
à voix basse tiho, potihem
au bas bout (de) na spodnjem koncu
au bas automobilisme vsaj, najmanj
en bas âge v nežni starosti
en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
Chambre féminin basse Spodnja zbornica
coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
marée féminin basse oseka
messe féminin basse tiha maša
la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
basses cartes féminin pluriel nizke karte
basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
bas peuple nižje ljudstvo
basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
basses terres féminin pluriel nižave
le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
la Basse Carniole Dolenjska
basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
avoir la vue basse biti kratkoviden
faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
le jour est bas dan gre h kraju

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)

chydaeus 3 (gr.χυδαῖος obilno izsut, pogosten) navaden, slab: Plin.

cibārius 3 (cibus) jedilen: leges Ca. ap. Macr. požrešnost omejujoči, mihi rem summam credidit cibariam Pl. hrano, uva Plin. namizno grozdje, vasculum Ap.; subst. cibāria -ōrum, n vsakdanja hrana, živež, živila, jedilo, za živali: krma: Ca., Varr., Col. idr., cibaria alicui dare Pl. ali praebere Ci., inopia cibariorum C., molita c. C. moka, congesta c. H., anseribus cibaria publice locantur Ci.; occ.
a) obrok, odmerek živil, ki jih država daje vojakom, moka: duplicia c. Varr., ferre plus dimidiati mensis cibaria Ci, c. cocta L. (gl. coquō), c. cocta dierum decem N., obicitur Oppio, quod de militum cibariis detraxerit Q.
b) uradnikom v provincah namesto plače odkazano žito: liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., menstrua cibaria Ci. mesečni priboljšek; prim. Suet. (Tiber. 46).

2. met. (po hrani, ki se je dajala sužnjem) navaden, prostaški, malovreden, slab: panis Ci. idr.črn kruh, vinum Varr. ap. Non., oleum Col.; pren. o osebah: tuus frater cibarius Varr. ap. Non. preprosti; subst. cibārium -iī, n groba ječmenova moka: Plin.