Franja

nauk moški spol (-a …) die Lehre; sistem: das Lehrgebäude; (doktrina) die Lehrmeinung; -lehre, die -kunde (cerkveni Kirchenlehre, krščanski Christenlehre, moralni Morallehre, o barvah Farbenlehre, o besedah Wortlehre, o dobrinah Güterlehre, o dolžnostih Pflichtenlehre, o družbi Gesellschaftslehre, o harmoniji Harmonielehre, o kategorijah Kategorienlehre, o kovinah Metallkunde, o kulturnih krogih Kulturkreislehre, o materialih Werkstoffkunde, o nagonih Trieblehre, o predestinaciji Prädestinationslehre, o prehrani Ernährungslehre, o rastlinah Pflanzenlehre, Pflanzenkunde, o temperamentih Temperamentenlehre, o toploti Wärmelehre, o trdnosti Festigkeitslehre, o virih Quellenkunde, o zdravilnih zeliščih Kräuterkunde, o živalih Tierkunde, o odrešenju Heilslehre, skrivni Geheimlehre, verski Glaubenslehre, Religionslehre, zmotni Irrlehre)
razvojni nauk Abstammungslehre, die Evolutionstheorie, Entwicklungslehre

náuk m, nàuk m
1. nauk: to je nama krvavi nauk
2. šola, šolanje: kakav nauk, takvo i čitanje; bez sredstava za nadaljni nauk
3. uk: dati sina u nauk kod majstora
4. nauk, doktrena: nauk socijalizma

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

náuk teachings pl, lesson, science, doctrine; precept; (zgodbe) moral

náuk o državi political science
náuk o kovinah science of metals
náuk o naravnem zdravljenju nature cure
náuk o razvoju (theory of) evolution
náuk o svetlobi optics pl, science of light
náuk o toploti theory of heat
náuk o valovanju wave mechanics pl
náuk o nastanku sveta cosmogony
náuk o zvoku acoustics pl
náuk o živalih zoology
náuk o živcih neurology
náuk o življenju biology
to bo zanj dober náuk this will be a wholesome lesson for him
to naj ti bo (služi) kot náuk za prihodnost take this as a warning to you for the future
dati komu dober náuk to teach someone a good lesson
povzeti náuk iz česa to draw a moral from something

náuk doctrine ženski spol ; enseignement moški spol , leçon(s) ženski spol (množine) , cours moški spol, (množina) , classe ženski spol ; morale ženski spol

krivi nauk doctrine erronée (ali hétérodoxe), hérésie ženski spol
krščanski nauk la doctrine chrétienne, instruction religieuse
nauk o razvoju (biologija) théorie ženski spol de l'évolution, transformisme moški spol
nauk o živalih zoologie ženski spol
naj ti bo to za nauk que cela te serve de leçon (ali d'enseignement), fais-en ton profit

náuk (-a) m

1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa

2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia

náuk m
1. nauka, učenje, doktrina: filozofski nauk, nauk o toploti
2. pouka: dober nauk; deliti vsem ljudem -e
svima ljudima soliti pamet
3. studij, učenje: dokončati nauk; obesiti nauk na kljuko
ostaviti studij; krivi -i
kriva učenja; verski nauk
vjeronauka (ver-); krščanski nauk
kršćanska nauka, obuka, hrišćanska nauka, obuka, nastava

náuk doctrina f ; lección f ; (pouk) instrucción f

kriv(i) nauk doctrina falsa (ali errónea)
nauk o razvoju (biol) teoría f de la evolución
naj ti bo to za nauk que esto te sirva de lección

náuk -a m., повча́ння -я с., уро́к -у ч.

náuk -a m învăţătură; precept

kongregacija za nauk vere stalna zveza
(katoliška ustanova) ▸ Hittani Kongregáció
Sopomenke: kongregacija za verski nauk

kongregacija za verski nauk stalna zveza
(katoliška ustanova) ▸ Hittani Kongregáció
Sopomenke: kongregacija za nauk vere

nauk o glasbi stalna zveza
(predmet v glasbeni šoli) ▸ szolfézs, zeneelméletPri pouku nauka o glasbi učenci pridobijo osnovna znanja teorije za boljše delo pri instrumentu. ▸ A szolfézsórákon a tanulók elsajátítják az alapvető elméleti ismereteket, hogy jobban tudják kezelni a hangszert.

razvojni nauk moški spol biologija die Abstammungslehre, die Evolutionstheorie, die Entwicklungslehre

affabulation [-bülasjɔ̃] féminin nauk, morala basni; dejanje, fabula (romana)

ammaestramento m pouk, nauk; nasvet

cartésianisme [-tezjanism] masculin kartezijanstvo, Descartova filozofija, nauk

disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

I.

1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

II.

1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.

doctrina ženski spol učenje, nauk, doktrina; znanje, učenost

hijas de la doctrina cristiana uršulinke
beber la doctrina zvesto se držati doktrine
no saber la doctrina (fig) biti zelo neveden

doctrīna -ae, f (docēre)

1. uk, pouk: Q., d. puerilis Ci., sine doctrina haec credere Ci., non aliqua mihi doctrina tradita, sed in rerum usu causisque tractata Ci., illud adiungo, saepius ad laudem … naturam (prirojena nadarjenost) sine doctrina quam sine natura valuisse doctrinam Ci., virtutem doctrina paret naturane donet H., rudes elephanti multorum annorum disciplinā … vix edocti Auct. b. Afr.; z objektnim gen. (pouk v čem): honestarum rerum Ci.; doctrinam alicuius habere Iust. učiti (poučevati) koga.

2. met.
a) nauk, veda, znanje, znanost, umetnost, doktrina, v pl. nauki, pravila (poseb. filozofska), učni predmeti, znanosti: Vell., Iust., doctrina quaedam subtilior Ci. teorija, Graecis doctrinis eruditum esse Ci., omnibus doctrinis filium erudire N., in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N., Babylonica Chaldaeûm d. Lucr.
b) znanstvena (poseb. filozofska) izobrazba, učenost: Suet., in qua cum virtute nostri multi valuerunt, tum plus etiam doctrinā Ci., studium doctrinae Ci. učene študije, cum ad naturam eximiam … accesserit ratio quaedam conformatioque doctrinae Ci. učena izobraženost, pridobljena metodično (ratio) in skladno dovršena, neque id fecit naturā solum, sed etiam doctrinā N., doctrinā floruit Graecia N., cum in eam civitatem (= Athenas) se contulisset, quae humanitate doctrināque praestaret omnes N., in quibus (libris) multa … diligentia comparet, nulla doctrina N.