Franja

nauči|ti (-m) učiti koga kaj (jemandem etwas) beibringen
figurativno naučiti koga manir (jemandem) Flötentöne beibringen

naùčiti nàučīm
I.
1. naučiti: naučiti koga pameti; on me je naučio zanatu
2. naučiti se: naučiti pjesmu napamet: naučiti što od koga
3. navaditi, zdresirati: naučiti konja, psa
4. navaditi se: ljudi nisu naučili da ga takvog vide
II. naučiti se
1. naučiti se: naučiti se čemu
2. navaditi se: naučiti se na ugodan život; vrapci se naučili na proso

naučíti to teach; to instruct

naučíti se to learn
naučíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to memorize, to commit to memory; to acquire knowledge; (veščine, spretnosti) to get the knack, to learn the trick
naučíti koga brati to teach someone to read
naučil ga bom, kako se je treba obnašati I'll teach him good manners, I'll teach him how to behave
naučíti se pisati to learn to write

naučíti enseigner, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans (ali sur, de) quelque chose

naučiti se apprendre
naučiti koga brati (pisati) apprendre à lire (écrire) à quelqu'un
naučiti se kaj od koga apprendre quelque chose de quelqu'un en le regardant (ali voyant) faire
naučiti se na pamet apprendre par cœur
česar se je Janezek naučil, Janez zna ali kar se Janez nauči, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

naučíti (-ím)

A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte

naučíti -im, naučil
I.
1. naučiti koga čemu: naučiti koga reda
2. naučiti koga što: naučiti koga zgodovino
3. naučiti koga kozjih molitvic naučiti koga pameti
II. naučiti se naučiti: naučiti se pesem
naučiti pjesmu; naučiti se jezika
naučiti jezik; v mestu se je naučila kuhanja
u gradu je naučila kuhati, je izučila kuharsku vještinu (veš-); naučiti se na pamet; kar se Janezek nauči, to Janez zna
kako si u mladosti naučio, tako ćeš u starosti raditi; naučena lekcija

naučíti

naučiti koga kaj enseñar a alg a/c
naučiti koga brati enseñar a leer a alg
naučiti se aprender (brati a leer)
naučiti se na pamet aprender de memorias, aprenderse a/c
naučiti se za mehanika aprender (para) mecánico

naučíti -ím dov., навчи́ти -чу́ док., завчи́ти -чу́ док., ви́вчити -чу док.

naučíti -ím dov. a instrui

naučíti se a învăţa, a se deprinde

nauči|ti se (-m se) učiti se česa (etwas) erlernen, dodatno: dazulernen, vlogo ipd.: einstudieren
na pamet se naučiti auswendig lernen, memorieren
ki se ga je mogoče naučiti erlernbar, lernbar
ki ga je mogoče hitro naučiti gelehrig
ki se ga ne da dosti/nič naučiti ungelehrig
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will/was Hänschen nicht lernt, lernt Hans nimmermehr

naučíti se -ím se dov., ви́вчити -чу док., розучи́ти розучу́ док.

beibringen^*

1. jemandem etwas: Kenntnisse usw.: naučiti (koga kaj), vbiti (komu kaj) v glavo

2. (mitteilen) povedati

3. eine Niederlage, Verluste, eine Wunde: prizadejati, povzročiti

4. Beweise: predložiti, navesti, Beispiele: navajati

condoceō -ēre -docuī -doctum

1. naučiti, priučiti, izuriti, (iz)vežbati: Pl.

2. poučevati s kom: Aug.

débrouiller [debruje] verbe transitif od-, razmotati; figuré po-, razjasniti; familier naučiti (koga), kako si pomagati iz stiske

se débrouiller znajti se, znati si pomagati (v stiski), izmotati se; (vreme) zjasniti se; razmotati se, razrešiti se
débrouiller un cas compliqué razjasniti kompliciran primer
débrouiller un élève učenca naučiti bistvenih stvari
débrouillez vous! znajdite se! ne računajte na pomoč!

deprínde deprínd vt./vr. privaditi (se) navaditi (se), naučiti (se)

doceō -ēre, docuī, doctum

1. učiti, poučiti (s)poročati, naučiti, razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), (po)kazati, dokaz(ov)ati, povedati, naznaniti (naznanjati), (s)poročati komu kaj; abs.: studium discendi et docendi Ci., cum doceo et explano Ci., qui cogeretur docere, antequam ipse didicisset Ci., fas est ab hoste doceri O. učiti se, ut docebimus Plin., homines dum docent, discunt Sen. ph., ut docui (kot vrinek) Lact.; z acc. personae: d. iuventutem Ci., posteros Q., te tua fata docebunt V.; z acc. rei: d. omnia Ter., ius civile Ci., testudines, quas iidem captivi docuerant C., nec eventus modo hoc docet L., hoc ipsum littera prisca docet O.; z acc. personae in rei: d. aliquem artes, litteras Ci., quis eum musicam docuerit N., quod me docuit usus Plin. iun.; v pass. se acc. rei ne spremeni: haec (acc.) ab his docebantur C. to so jih ti učili, doctus militiam S. fr., doctus iter melius H., pauca docendus eris O., docetur blanditias Sen. rh.; nam. acc. rei skloni s praep.: quis enim de isto genere non docuit? Ci., mori maluit quam de his rebus Sullam doceri Ci., praemittit, qui de suo adventu doceant C., quod (kar) de lacu Albano docuisset L., ad quam (legem) non docti, sed facti … sumus Ci.; z abl., odvisnim večinoma od kakega izpuščenega glagola v inf.: eum docere fidibus (sc. canere) Ci. na strune brenkati, equo armisque (sc. uti) L. jezditi in uporabljati orožje, optimis disciplinis doceri Ap.; z adv.: docere eum Latine (sc. loqui) Ci.; z inf.: contemnere volnus consuetudo docet Ci., d. rapere Sabinas Pr., resonare doces Amaryllida silvas V.; z ACI: doceat eum virum bonum esse Ci., nunc te docent Gaviam civem Romanum fuisse Ci., Drappes, quem captum esse a Caninio docui Hirt.; pass. z NCI: pueri aequitatem defendere docentur Ci., citharizare doctus est a Dionysio N., at illa multo optuma rei publicae doctus sum, hostem ferire, … S., miscere coetus histrionali studio doctus T.; z odvisnim vprašanjem: ut doceant eum, qui vir Roscius fuerit Ci., nunc, qua ratione quod instat expedias, paucis docebo V., ipse docet, quid agam O.

2. occ.
a) (v gledališču) igralce dramsko igro igrati učiti, naučiti, dramsko igro prikazovati dati (gr. δρᾶμα διδάσκειν): Gell. (XVII, 21, 42), cum Orestem fabulam doceret Euripides Ci., hic Livius primus fabulam … docuit Ci., qui docuere togatas H., (Claudius) ad fratris memoriam … comoediam quoque Graecam … docuit Suet.
b) drž.pr. (sodnika, oblast) o čem poučiti, obvestiti, poročati jim o čem: d. iudices de eius iniuriis Ci., aliquem de causa Ci., d. causam Ci. razložiti, razvijati, qui (legati) senatum docerent de caede fratris S.
c) (kot učitelj) učiti, poučevati, učiteljevati, predavati: d. pueros, adulescentes, adulescentulos Ci., te tantā mercede nihil sapere docuit Ci., in Bithynia oratorias litteras d. Lact. predavati o govorništvu; abs.: Tyrannio docet apud me Ci. ep. predava, homo minus aptus ad docendum Ci., d. Romae Sen. rh., Suet., peregre, Latine Suet. — Adj. pt. pf. doctus 3, adv. -ē

1. dobro izšolan, naučen, izučen, v znanosti izobražen, učen, izveden v čem, vešč česa, čemu ali v čem
a) še bolj participialno: doctā prece blandus H. z naučeno prošnjo, d. puella Tib. ki zna peti in se spozna na pesništvo, puella Musā Sapphicā doctior Cat.; z acc. rei: dulces docta modos H. ki se je naučila.
b) čisto adjektivno: homo doctus et sapiens, Plato vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., docta civitas Ci. (o Sirakuzah), doctissimi homines Ci.; z abl. instrumenti: et Graecis litteris et Latinis doctus Ci. učen v … , Graecis doctior Eutr.; z gen.: doctissima fandi V. zelo izurjena v govorjenju, d. iuris civilis Gell., grammaticae Prisc., utriusque linguae doctissimus Aug.; s praep.: in (pri) parum fausto carmine docta O., carmine ab omni ad delinquendum doctior esse potest O. — Subst. doctus -ī, m (v znanosti) izobražen mož, izobraženec, učen mož, učenjak: Sen. ph., Q.; klas. le v pl.: quae omnes docti atque sapientes summa bona esse dixerunt Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H. naj smo se tega učili ali ne; tako tudi superl. doctissimi Ci. najbolj učeni možje, največji učenjaki. — Enalaga: doctissimae voces Pythagoreorum, doctissimi sermones Ci., doctissimus sermo Plin. iun., carmina docta Tib., docta lingua O. zgovoren, ars O. vešča, d. artes Aus. znanosti, labor Ph., d. libelli Mart. učene, doctissimi libri Q. — Adv. doctē, komp. doctius, superl. doctissimē: docte et sapienter dicere Pl., docte perdoctus Pl. dobro naučen, docte et delicate Poeta ap. Ci., luctamur doctius H. bolj učeno, litteris Graecis atque Latinis iuxta atque doctissime eruditus S.

2. met. izurjen, spreten; pri Kom. tudi = pameten, premeten, zvit: nostri, usu docti (pt.), haec reperiebant remedia C., doctus aetate et usu L., doctae sorores (sc. Musae) O. izurjene v svoji umetnosti, d. manus O., d. falx Pr.; z inf.: doctus sagittas tendere H. izurjen v napenjanju loka, docta psallere Chia H. spretna citrarka; numquam accedo, quin abs te abscedam doctior Ter., doctus ad malitiam Ter., nimis doctus ille est ad maleficiendum, dolus doctus, docte atque astu, docte fallere Pl.

enseigner [ɑ̃sɛnje] verbe transitif učiti (quelque chose à quelqu'un koga kaj), poučevati; familier naučiti; pokazati (pot)

il enseigne les mathématiques à mon fils mojega sina uči matematiko
enseigner un moyen pokazati sredstvo
ce diplôme est requis pour enseigner ta diploma se zahteva za poučevanje

get up prehodni glagol & neprehodni glagol
vstati; organizirati; študirati; dvigniti (se); naučiti; preučiti; urediti, opremiti; razvneti, razplameneti; povzpeti se; zajahati; razbesneti se

get up steam figurativno razvneti se
get up s.o.'s back razjeziti koga
ameriško, sleng to get the wind up prestrašiti, bati se

impratichire

A) v. tr. (pres. impratichisco) izuriti; naučiti, izučiti

B) ➞ impratichirsi v. rifl. (pres. mi impratichisco) izuriti se, naučiti se, postati vešč:
impratichirsi a battere a macchina naučiti se tipkanja

izùčiti ìzučīm
I.
1. izučiti se: izučiti zanat; izučen bravar, stolar
2. naučiti, izučiti: to je nju majka izučila
3. izučiti dovu odmoliti muslimansko molitev
II. izučiti se izučiti se: gledaj da se dete što izuči