Franja

natanč|en (-na, -no) genau, skrajno: peinlich genau, übergenau, penibel; präzise; prikaz: ausführlich, pregled: eingehend; ( podroben ) detailliert; orožje: zielsicher, treffsicher; razlikovanje: fein, haarfein
biti natančen genau sein, es genau nehmen, tehnika eine hohe Maßgenauigkeit haben
tehnika Präzisions- (tehtnica die Präzisionswaage)

natánčen exact; accurate; precise; punctilious; particular (za, v on, about, in)

natánčen človek a meticulous person
ne bodi tako natánčen! don't be so particular!

natánčen exact, précis, juste, strict ; (temeljit) détaillé ; (malenkosten) minutieux, méticuleux, pointilleux

silno natančen extrêmement exact (ali précis), scrupuleusement exact

natánčen (-čna -o) adj. esatto, preciso, minuzioso, scrupoloso, accurato; circostanziato; meticoloso:
učitelj je pretirano natančen il maestro è troppo scrupoloso
natančen kot stroj preciso come una macchina
natančna analiza analisi accurata, minuziosa
natančen naslov indirizzo esatto
natančno poročilo resoconto circostanziato
natančen strel tiro calibrato
natančen pregled disamina; ekst. vaglio
natančna analiza ekst. radiografia
natančna razčlenitev pren. anatomia

natánčen -čna -o
1. tačan: -a tehtnica; naslov
tačna adresa
2. podroban: natančen načrt
3. temeljit: -a preiskava

natánčen exacto; preciso; estricto ; (izčrpen) exhaustivo ; (malenkosten) minucioso, meticuloso ; (temejit) detallado

bolestno natančen escrupuloso

natánčen prid., то́чний прикм., акура́тний прикм.

natánčen -čna -o prid.
1. precis; exact
2. riguros, meticulos

natančen kot švicarska ura stalna zveza
(zelo natančen) ▸ pontos, mint egy svájci óra
Sopomenke: točen kot švicarska ura

accurate [ǽkjurit] pridevnik (accurately prislov)
točen, vesten, natančen

accurato agg. skrben, vesten, natančen:
accurato esecutore di ordini vesten izpolnjevalec ukazov

akkurat natančen, točen, Kleidung: skrben, urejen

ȁkurātan, akùratan -tna -o (lat. accuratus) akuraten, reden, točen, natančen: akuratan majstor

ample [ɑ̃pl] adjectif prostoren, (ob)širen; ohlapen, širok, obsežen; bogat (žetev); natančen, izčrpen (poročilo); temeljit

jusqu'à plus ample informé dokler ne bo podrobnejših informacij (o stvari)
pour plus amples renseignements s'adresser à za podrobnejše informacije se obrnite na
faire plus ample connaissance pobliže spoznati

amplio prostoren, obširen, obilen, natančen

amussis, acc. -im, f (morda iz hebr. amatha ravnalnik) tesarsko ravnilo, kotnik, kotomer, grezilo: Sis. ap. Char., Varr. ap. Non., Aus.; pogosto ad amussim po ravnilu, po potezi = popolnoma pravilen, natančno izmerjen (umerjen), natančen, točen: numerus non est, ut sit ad amussim Varr. je le okroglo število, si diva gens sit ad am. Varr. ap. Non., talionem ad am. aequiperare Gell., ad am. verum esse Macr. do pičice; tako tudi samo amussim: P. F.

apurado v zadregi, zmeden, v stiski; prazen; izčrpan; reven, brez sredstev; skrben, natančen, točen; ameriška španščina hiter, nagel, prizadeven

apurado de medios v denarni stiski
estar (muy) apurado biti v velikem pomanjkanju
apuradamente točno, o pravem času

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

ausführlich izčrpen, obširen, natančen; Adverb izčrpno, obširno

bookish pridevnik (bookishly prislov)
načitan
figurativno natančen, pikolovski