Franja

nastavlja|ti (-m) nastaviti (allmählich, immer wieder) ➞ → nastaviti
nastavljati pasti Fallen stellen (tudi figurativno), Fußangeln legen
nastavljati klobuk za komplimente nach Komplimenten fischen/angeln
nastavljati zanke Schlingen legen, figurativno Fallstricke/einen Fallstrick legen

nàstavljati -ām (se) nadaljevati (se): roman će se u novinama nastavljati do kraja godine

nastávljati (-am) imperf. glej nastaviti | nastavljati

nastávljati -am
I.
1. namještati (-meš-), zapošljavati: nastavljati nove strokovnjake
2. nastavljati, produžavati: nastavljati začeti pogovor
3. podmetati: nastavljati komu nogo
4. stavljati, razapinjati: nastavljati zanke, pasti zajcem, lisicam
5. stavljati, podmetati: nastavljati bombe
6. namještati, podešavati: nastavljati žaromete, ostrino slike
II. nastavljati se
1. postavljati se na istaknuto mjesto: to dekle se rado nastavlja, da jo vsi vidijo
2. eksponirati se, eksponovati se, izlagati se: nastavljati se sončnim žarkom

nastávljati -am nedov., наставля́ти -ля́ю недок.

nastávljati -am nedov.
1. a aşeza, a pune, a plasa
2. a fixa

auslegen

1. položiti, polagati; auslegen mit oblagati z, obložiti z, ein Nest: postlati z Giftköder, Fallen: nastavljati, nastaviti, Waren: razstaviti, razprostreti, Baupläne öffentlich: razgrniti

2. (interpretieren) interpretirati, tolmačiti, razlagati, razložiti

3. eine Anlage: projektirati, konstruirati

4. eine Summe: založiti

5. (zunehmen) zrediti se, rediti se

ausstellen

1. (zur Schau stellen) razstaviti, razstavljati; Fallen, Netze: nastaviti, nastavljati

2. Urkunden, Wechsel, Recht: izdati, izstaviti

3. (ausschalten) ein Gerät: izklopiti

nàčinjati -ēm
1. načenjati: načinjati hljeb, pogaču
2. nastavljati: načinjati bure, bačvu

nadaljeváti -újem nastavljati, produživati: nadaljevati študij na fakulteti; roman se nadaljuje v več številkah

namjéštati nàmjēštām, nàmještati -ām (ijek.), naméštati nàmēštām, nàmeštati -ām (ek.) (se)
1. postavljati (se)
2. nastavljati (se)
3. pristavljati
4. postiljati

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

plèsti plètēm, plètoh plȅte, plȅo plèla plèten -èna, dol. plètenī -ā
I.
1. plesti: plesti čarapu, kosu, korpu, vijenac, mrežu
2. ekspr. plesti, pripravljati, nastavljati: plesti zamku
3. kvačkati: plesti na kuku; plesti čipke
4. plesti nogama zapletati se z nogami
II. plesti se
1. plesti se
2. vmešavati se: plesti se u tudi posao
3. zapletati se: plete mu se jezik

ponamjéštati -nàmjēštām (ijek.), ponaméštati -nàmēštām (ek.)
1. postavljati
2. nastavljati
3. postiljati
4. pospravljati
5. pogrinjati

prìnicati -ičēm prinašati, nastavljati: prinicati čašu k ustima

reintegrare

A) v. tr. (pres. reintegro)

1. obnoviti, obnavljati (tudi pren.)

2. ponovno nastaviti, nastavljati; vrniti, vračati (na):
reintegrare qcn. nella carica postaviti koga na prejšnjo funkcijo
reintegrare qcn. dei danni komu povrniti škodo

B) ➞ reintegrarsi v. rifl. (pres. mi reintegro) vrniti, vračati se:
reintegrarsi in un'attività vrniti se k prejšnji dejavnosti

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

sublectō -āre (intens. glag. *sub-liciō iz sub in laciō; prim. allecto : allicio) nastavljati komu vabo (zanko, past), imeti koga za norca, briti norce iz koga, koga voditi (potegniti) za nos, oslepariti (ogoljufati, prevarati) koga: Ut ludo? MI. Quid ego? ut sublecto[s]? Pl.

ùdarati -ām
I.
1. udarjati: lako maše, a udara teško
2. zabijati: udarati kolac u zemlju
3. postavljati: udarati pritke za pasulj
4. zadevati: udarati nogom u korijen
5. odmerjati: udarati poreze
6. zavijati: udarati desno od puta
7. polagati: udarati temelj
8. napadati: udarati na neprijatelja
9. suvati, brcati: udarati nogom o kamen
10. nastavljati: udarati slavinu
11. natikati: udarati na kolac
12. nabijati: udarati pendžeta na cipele templjati čevlje
13. kljuvati: udarati kljunom u koru
14. biti plat zvona
15. opozarjati: to udara u oči
16. zaudarjati, dišati, imeti duh, smrdeti: udarati na paljevinu; meso već udara; vino udara na bačvu
II. udarati se
1. udarjati se
2. trkati se: udarati se u grudi
3. suvati se, brcati se
4. spopadati se

надставлять, надставить nastavljati, nastaviti (z nastavkom podaljšati)