Franja

nastavi|ti¹ (-m) nastavljati setzen (an, auf); past: stellen, zanko: (eine Schlinge) legen
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
nastaviti past (jemandem) eine Falle stellen
nastaviti pištolo na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen
nastaviti vabo einen Köder auswerfen
nastaviti zanko Fallstricke/einen Fallstrick legen
nastaviti roko za denar: die Hand hinhalten/[offenhalten] offen halten
nastaviti uho das Ohr spitzen

nastavi|ti² (-m) nastavljati tehnika einstellen, stellen, regulieren, justieren, einregulieren, na frekvenco: trimmen; naknadno: nachstellen, nachregulieren
ki ga je mogoče nastaviti einstellbar, regulierbar, justierbar

nastavi|ti³ (-m) nastavljati delavca: einstellen, anstellen (za stalno fest anstellen); in Dienst nehmen; vodilnega uslužbenca, direktorja: bestallen; umetnika, trenerja: verpflichten

nàstaviti -īm
I.
1. nadaljevati: nastaviti utakmicu, roman; nastaviti govor iznošenjem pojedinosti
2. nastaviti: na ovaj komadić nastavićemo još jedan komadić
3. pristaviti: nastaviti jelo na vatru
4. postaviti: nastaviti pod lipom kameni sto
II. nastaviti se
1. nadaljevati se
2. opreti se, nasloniti se: na koga da se nastavimo

nastáviti (dati službo) to appoint, to engage, to employ; (namestiti) to place, to set, to put

nastáviti past to set a trap, to lay a snare
nastáviti nov sod to broach (ali to tap) a new cask
nastáviti ušesa (figurativno) to prick up one's ears

nastáviti mettre, placer, poser, présenter, régler, appliquer ; (zaposliti) engager, embaucher quelqu'un; employer , (imenovati) nommer

nastaviti ceno fixer le prix
nastaviti past tendre un piège
nastaviti sod mettre un tonneau en perce
nastaviti uho prêter l'oreille
nastaviti nogo komu faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un

nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, offrire, tendere; portare:
nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
nastaviti uho tendere l'orecchio
nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

2. teh. regolare, sistemare

3. germogliare

4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nastaviti budilko regolare la sveglia
nastaviti ceno fissare il prezzo
nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
nastaviti sod spillare la botte
mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista

2. esporsi

nastáviti -m
I.
1. namjestiti (-mest-), postaviti, zaposliti: nastaviti strojepisko
2. nastaviti, produžiti: nastaviti začeti pogovor; nastaviti pot
3. podmetnuti: nastavi roko, da ti dam denar; nastaviti ustnice za poljub
4. metnuti, staviti: nastaviti kozarec na usta
5. prisloniti, staviti: nastaviti uho na vrata
6. krišom što staviti, podmetnuti, podvaliti: nastaviti komu nogo, bombo
7. razapeti: nastaviti zanke
8. namjestiti, podesiti: nastaviti zavore, luči pri avtu
9. odrediti, postaviti: nastaviti ceno
10. udariti slavinu u bačvu, u bure: nastaviti sod
II. nastaviti se
1. namjerno izići na istaknuto mjesto: prav nastavila se mu je
2. eksponirati se, eksponovati se, izložiti se: nastaviti se soncu; ta se mu je nastavila
namjerno (-mer-) ga je zavela

nastáviti (imenovati) nombrar ; (zaposliti) emplear

nastaviti ceno poner precio
nastaviti vabo echar cebo (a)
nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al cuello
nastaviti komu past tender un lazo a alg
nastaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
nastaviti ušesa aguzar las orejas
nastaviti sod espitar, poner la espita

nastáviti -im dov., наста́вити -влю док., призна́чи́ти -на́чу́ док.

nastáviti -im dov.
1. a aşeza, a pune, a plasa
2. a fixa

наста́вити -влю док., nastáviti -im dov.

adescare v. tr. (pres. adesco)

1. vabiti, mamiti; nastaviti, nastavljati vabo

2. pravo zavesti, zavajati

admoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. primakniti (primikati), približ(ev)ati, pristaviti (pristavljati), nastaviti (nastavljati) (naspr. amovere ab ...): duas quadrigas L., manūs religiose L., laevam Ci. levico privzeti, admoto pollice siccare lacrimas O., adm. aurem Ci. nastaviti uho, admorunt (gl. opombo) ubera tigres O. so dojile, adm. ignem (ignes) Ci. ali faces O. podtakniti, od tod pren.: dolorum cum admoventur faces Ci.; adm. medicos Suet. poklicati, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti (naspr. longinqua contueri); culina ut sit admota Varr. da je blizu. Smer dejanja s praep.: agnum ad matris mammam Varr., fasciculum ad nares Ci., aspide ad corpus admotā vitā privatus est Ci., adm. urbem ad mare Ci. blizu morja ustanoviti, linum ad lumina Lucr., ora ad ora O., manum ad ora Pr.; cucurbitulam sub mento, circa fauces (medic.) Cels.; pren.: mentes suas, non solum aures, ad haruspicum vocem Ci. svoje misli ... obrniti na ...; z dat.: labra poculis V., ignes templis Tib. podtakniti (podtikati), angues curribus O. zapreči, hastam pestori Cu., filium collo Cu. objeti, manum (manūs Cu.) operi O., Plin. lotiti se dela, manus tentantes operi O. dotakniti se dela, numquam deos ipsos admovere nocentibus manus L. ali adm. manus vectigalibus Ci. lotiti se, aedificia admota muris Cu. prizidana, Pharos continenti admota est (namreč po potresu) Sen. ph., Africa Nilo admota Iuv., adm. murum solo Lucan. skoraj do tal porušiti, septem montibus Baias Stat.; medic.: adm. fomenta corpori Cu. obkladke dajati na ..., venis candens ferrum, cucurbitulam occipitio Cels.; pren.: adm. alicui calcar (stimulos) Ci. spodbosti (spodbadati) koga, alicui desiderium patriae Cu. ali alicui spem L. ali omnes luctus Sen. ph. obuditi (obujati) komu kaj, navda(ja)ti ga s čim, acumina Graecis chartis H. svojo bistroumnost obrniti na ...

2. occ.
a) približ(ev)ati = privesti: equos L. pripeljati pred koga, canes Cu., si tibi sol plures admoverit aures H. pripelje več poslušalcev.
b) voj. α) (vojsko) primakniti (primikati), (z vojsko) se naprej pomakniti (pomikati), se približ(ev)ati: copias propius, copiae in eundem locum, armatos muris L., copias oppido Cu., exercitum propius urbem Ci., exercitum Ariminum, ad (v bližino, v okolico) Oricum L.; tudi: naves, classem litori Cu., castra Sil.; abs. (z izpuščenim obj.): iam admovebat rex Cu. (je pomikal naprej, namreč vojsko) se je pomikal naprej. β) (bojne naprave, stroje) primakniti (primikati), naprej pomakniti (pomikati), naprej poriniti (porivati), nastaviti (nastavljati): opus ad turrim hostium C., tria opera adversus Pyrrheum, opera muris L., scalas ad moenia L., scalas moenibus T.; tudi abs.: adm. opera L., scalas C., Cu., machinam Ci., machinas, arietes Cu.
c) obr. (pri žrtvovanju pred žrtvenik) privesti: Hannibalem altaribus, filiam victimam aris L., pecus aris V., tauros templis O. ali aris Amm.; abs.: admotas hostias ... proturbat T.

3. pren.
a) (časovno) približ(ev)ati, pospešiti (pospeševati): diem leti Cu., mortem Plin., horas mortis Lucan., fatalem horam Stat., bella civilia Macedonum genti Cu., occasionem exsequendi sceleris admotam Cu., admotus supremis T. blizu svoje smrti,
b) (kako sredstvo) jemati, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se (ga): herbas O., remedia Sen. ph., aliam curationem ad aliquem Ci., vim Cels.; pren.: orationem ad sensus animorum ... inflammandos Ci., populationibus agri terror est oppidanis admotus L. skušali so meščane ugnati, strašeč jih s ..., parvo metu admoto L., adm. preces O. izraziti, alicui preces Ph., Plin. s prošnjami obrniti se na koga, preces suppliciter admotae Cu. ponižno izražene, ponižne, adm. blanditias O.
c) (osebe) komu ali čemu približ(ev)ati, privze(ma)ti k čemu, dovesti jih do česa: ubi te ventus admoverit orae V., adm. aliquem in priorem amicitiae locum Cu., in idem fastigium (sc. dignitatis) Cu. povzdigniti, aliquem contubernio Suet., aliquem ad curam rei publ. Suet., ad spem successionis admoveri Suet., genus admotum superis Sil. soroden; poseb. se admovere (ad ...) približ(ev)ati se, pridružiti (pridruževati) se čemu: se ad id (lumen) Ci., applicant se et propius admovent Ci.

Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: admōrunt (= admōvērunt) V., admōrint (= admōverint) O., admōram (= admōveram) Pr.

ansetzen¹

1. nastaviti, (anfügen) dodati, (annähen) prišiti;

2. eine Leiter ans Haus, einen Topf ans Feuer: pristaviti, (anlehnen) prisloniti;

3. ein Farbbad usw.: Technik pripraviti;

4. einen Hund auf eine Fährte: naščuvati;

5. Fett ansetzen zrediti se; Rost ansetzen zarjaveti, rjaveti; Schimmel ansetzen plesneti, splesneti

6. einen Wert, Preis (bestimmen) določiti, nastaviti; eine Besprechung ansetzen für (den 1., einen Zeitpunkt) določiti čas/datum za, ein Ziel, einen Plan: zastaviti, eine Vorstellung, Sitzung: dati v/na program, načrtovati

anstellen

1. postaviti, (anlehnen) prisloniti

2. sich anstellen postaviti se v vrsto

3. (andrehen) vklopiti, priklopiti

4. (einstellen) jemanden nastaviti (koga); fest anstellen nastaviti za stalno, zaposliti; figurativ zaposliti; einen Apparat (einstellen) : nastaviti, naravnati, naravnavati

5. delati, narediti, napraviti, početi, izvajati; einen Versuch anstellen izvesti poskus; ein Verhör anstellen (mit jemandem) zasliševati (koga); Betrachtungen anstellen (über) razglabljati/razmišljati (o); Erkundigungen anstellen poizvedovati; Vermutungen anstellen postavljati domneve, razmišljati o; Vergleiche anstellen delati primerjave, primerjati; Schätzungen anstellen ocenjevati

6. ušpičiti (kaj); was hast du wieder angestellt? kaj si spet ušpičil?

aptō -āre -āvī -ātum (intens. glag. *apiō -ere, prim. apīscor)

1. prilagoditi (prilagojevati), (pri)ravnati (priravnavati), natakniti (natikati), nastaviti (nastavljati), da(ja)ti kaj na kaj: arma L., cristas telaque trunca V., remos Cu., vela Q., calamos, sudes V., tabulam Col., bellatore iubas aptante Sil.; z dat.: dona postibus V., Danaûm insignia nobis aptemus V., cur dexteris aptantur enses conditi? H. se jemljejo v roke..., a. corpori arma L. oborožiti (oboroževati) se, vincula collo Q., sagittas nervo, tela flagello V., anulum digito Suet., anulos (domini) sibi Sen. ph., personam Herculis et cothurnos infantibus Q., foribus claves Mart.; pren.: ad evagandum altius validiores sibi pennas Amm.; redkeje s praep.: mucronem sub pectus imum Q., aptat... miles ad arma manus O., ad militares remus aptatur manus Sen. tr., in eo transversae perticae... aptantur Col., cibaria militum in fasciculos aptata Front.

2. prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), opremiti (opremljati), opraviti (opravljati); abs.: capere arma et aptare L., apt. lacertos V., classem V., Liburnicam Plin. iun., naves Suet., iam paratas aptatasque habebat pedes lintres L., in pace... aptavit idonea bello H., arma, moenia, viros aptant Plin. iun.; z dat.: arma pugnae L., se pugnae V., Cu., habendo (= za rabo) ensemque clipeumque V., sarcinas itineri Cu., sanguinem hircinum cibo, tabulam picturae Plin.; z ad: ad transeundum omnia Cu., reliquias navigii ad cursum Sen. ph.; z abl. instrumenti: ensem vaginā V. z nožnico opremiti, v nožnico vtakniti, se ut quisque aptaverat armis L., apt. classem velis V., apt. biremes remigio V., pinum armamentis Q., silvis trabes V.

3. pren. pripraviti (pripravljati) v kak namen, primerno urediti (urejati), uravna(va)ti: bella... citharae modis H., haec carmina nervis Pr., animos aptent armis V., usum ad ipsius munitionis firmamentum apt. L., hoc verbum est ad id aptatum, quod ante dixerat Ci., sunt haec ad popularem aptata delectationem Q., in oratione pressa sunt omnia et rei aptata Sen. ph.... in stvari primerno.

armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na

armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)

auslegen

1. položiti, polagati; auslegen mit oblagati z, obložiti z, ein Nest: postlati z Giftköder, Fallen: nastavljati, nastaviti, Waren: razstaviti, razprostreti, Baupläne öffentlich: razgrniti

2. (interpretieren) interpretirati, tolmačiti, razlagati, razložiti

3. eine Anlage: projektirati, konstruirati

4. eine Summe: založiti

5. (zunehmen) zrediti se, rediti se

ausstellen

1. (zur Schau stellen) razstaviti, razstavljati; Fallen, Netze: nastaviti, nastavljati

2. Urkunden, Wechsel, Recht: izdati, izstaviti

3. (ausschalten) ein Gerät: izklopiti