Franja

naslònjāč -áča m, naslònjača ž naslanjač, naslonjač, naslonjača: sjedio, sedeo je na širokom, kožom prevučenom naslonjaču; na terasi sjedi, sedi u duguljastoj pletenoj naslonjači

naslonjáč glej naslanjač

naslonjáč -a m fotoliu

agrippina f naslonjač

easy-chair [í:zičɛə] samostalnik
naslonjač

elbow-chair [élboučɛ́ə] samostalnik
naslonjač

fauteuil [fóutə:i] samostalnik
naslonjač
gledališče parterni sedež

naslanjáč m naslonjač, naslonjača, fotelj, fotelja

solium -iī, n (s sab. l nam. d, sor. s sedēre)

1. prestol, tron, visok sedež ali stol: Petr., Suet., Amm., Cl. idr., domus regia et in domo regale solium L., (sc. rex) accipit Aenean solioque invitat acervo V., solium divinum, deorum solio Ci., solium Iovis H., solium regale (sc. Iovis) O., tollere se a solio, solio tum Iuppiter aureo surgit, praefatus divos solio rex infit ab alto V.; meton. kraljevsko dostojanstvo, kraljevska čast, kraljeva (kraljevska) oblast, kraljestvo: Val. Fl., Cl. idr., ille ferox solio solus sceptroque potitur O., in paterno solio locare L., subvorsa iacebat pristina maiestas soliorum Lucr., redditum Cyri solio Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H., hunc quoque … solio depellere avorum Curio temptarat Lucan., solio depulsus T.

2. naslanjač, naslonjač
a) s katerega so pravniki na svojem domu svojim strankam (klientom) odgovarjali na pravna vprašanja: quo minus more patrio sedens in solio consulentibus responderem Ci., cum se de turba … in otium soliumque contulerit Ci.
b) oblastnikov, državnih uradnikov = sella curulis: solium eburnum Cl.; zaničlj.: bibitur usque eo, dum de solio ministretur Ci.

3. kamnita krsta, kamnita rakev, sarkofag, starejše žŕh ali žrèh: septimus dies erat, ex quo corpus regis iacebat in solio Cu., solium porphyretici marmoris Suet., defunctos sese multi fictilibus soliis condi maluere Plin., refertum odoribus solium Fl.

4. kamnita ali lesena kopalna kad, kopanja: Ca. idr., cum … exsiluisset e solio L., solium calidae aquae Cels. ali ferventis aquai Lucr., in solium descendere Cels., Vitr., insidens ligneo solio Suet., balnearum … solio totum corpus illo lacte macerabat Plin.

bracciōlo m naslon, naslonek:
sedia a braccioli naslonjač

chair¹ [čɛə] samostalnik
stol, sedež
ameriško električni stol; stolica, katedra; profesura; predsedstvo
ameriško predsednik

bath chair invalidski voziček
to be (ali sit) in the chair predsedovati
to address the chair obrniti se na predsedstvo (zborovanja)
to take a chair sesti
to take the chair prevzeti predsedstvo
ameriško chair car najboljši razred na železnicah
easy chair naslonjač
chair days starost
ameriško to go to the chair biti kaznovan s smrtjo na električnem stolu
ameriško chair warmer lenuh
deck chair ležalnik
to leave the chair zaključiti sejo
chair! chair! mir!
folding chair sklopni stol
to hold the chair for English biti profesor za angleščino (na univerzi)

great¹ [greit] pridevnik
velik, precejšen; dolg
figurativno ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-
arhaično noseča (at, in)
spreten, mojstrski, sposoben
domačno sijajen, kolosalen

great age visoka starost
to be great at s.th. odlikovati se v čem
astronomija Great(er) Bear Veliki voz
the great body večina
great chair naslonjač
a great deal mnogo
great dozen 13
arhaično great with child noseča
great go diplomski izpit za B.A.
to go a great way with s.o. imeti velik vpliv na koga
great gun vplivna osebnost, "visoka živina"
great hundred stodvajset
great toe palec na nogi
pogovorno great big strašno velik, neznanski
great Scott! zaboga!
the Great Powers velesile
great dane zoologija doga
great letter velika črka
great many mnogi, številni
no great matter nepomembno, malenkost
great little man majhen, a pomemben človek
pogovorno great on navdušen za
no great shakes ne posebno dober; nič posebnega
the Great War prva svetovna vojna
I have a great mind to prav rad bi
a great while ago že davno
great hall glavna dvorana

naslanjáč (-a) m

1. poltrona, bergère; agrippina:
usnjen naslonjač poltrona di cuoio
pren. obdržati predsedniški naslanjač conservare il seggio presidenziale

2. zool. incisivo (nei leporidi)

oblazínjen (-a -o) adj. imbottito:
oblazinjen naslonjač poltrona imbottita
oblazinjen stolček pouf
hist. oblazinjeni stol pulvinare

reclinabile agg. naslonljiv, upogljiv; sklopen:
sedile reclinabile avto sklopni sedež, naslonjač s premičnim naslonjalom

reclīnis -e (reclīnāre) nazaj (vznak) nagnjen, naslonjen, zleknjen, ležeč

1. o osebah: Vop. idr., inque sinu iuvenis positā cervice reclinis O., super pedes cubantis reclinis T., in gramine floreo reclinis Mart.; s samim abl.: cubili reclinis Stat.; z dat.: Val. Fl., hastae, toro reclinis Sen. tr., maximo pontis Caesarei reclinus arcu Stat.

2. o stvareh: sellula reclinis Hier. naslanjač, naslonjač, tabula Pall. — Soobl. reclīnus 3.

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

θρόνος, ὁ (gl. θρῆνυς) 1. sedež, stol, naslonjač. 2. prestol. 3. sodni stol.