Franja

narav|en (-na, -no) natürlich; naturhaft; sok, hrana: naturrein, (neobdelan) naturbelassen, im Naturzustand; upodobitev: naturgetreu, naturgemäß; (samorasel, neponarejen) gewachsen, naturwüchsig; (sproščen) unbefangen; (v naravni barvi) naturfarben
naravno moten sok: naturtrüb
naravno nujen naturnotwendig
v naravni velikosti in natürlicher Größe
biti naraven natürlich sein, Natur sein (njeni lasje so naravni ihr Haar ist Natur)
| ➞ → naravni

naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained

narávno čudo prodigy
narávni dar gift of nature
narávne lepote natural beauties pl
narávni nagon instinct
narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
narávni proizvod natural product
narávna sila, moč natural force
narávna selekcija natural selection
narávno stanje natural state
narávni zakon law of nature, natural law
portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
narávne sile physical agents pl
narávno bogastvo natural resources pl

naráven naturel, normal, simple, naïf

naravna katastrofa catastrophe naturelle, cataclysme naturel
naraven način življenja naturisme moški spol
naravni pojav phénomène naturel
naravni zakon loi naturelle
naravna velikost grandeur naturelle (ali nature)
umreti naravne smrti mourir de mort naturelle (ali de sa belle mort)

naráven (-vna -o) adj.

1. di natura, conforme alla natura, naturale; genuino:
naravni zakoni leggi della natura
naravne lepote bellezze naturali
naravna bogastva ricchezze, risorse naturali
naravno vino vino genuino
porušiti naravno ravnovesje distruggere l'equilibrio naturale
naravni potek, razvoj decorso, sviluppo naturale

2. (preprost, neprisiljen) naturale, semplice:
naravno vedenje un comportamento naturale
(prirojen) naturale, innato:
naravni dar za glasbo talento naturale per la musica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. naravne barve colori naturali
jur. naravna domneva supposizione naturale
med. naravna imunost immunità naturale
biol. naravna selekcija selezione naturale
naravni gozd bosco naturale
lingv. naravni jezik lingua naturale
kem. naravni katran catrame
mat. naravni logaritem logaritmo naturale
geogr. naravni most ponte naturale
naravni nagon istinto naturale
publ. naravni prirastek movimento naturale della popolazione
lingv. naravni spol genere naturale
gastr. naravni zrezek filetto (non panato)
jur. naravno pravo diritto naturale
mat. naravno število numero naturale
naravna katastrofa cataclisma
naravna nadarjenost predisposizione

naráven -vna -o prirodan: -i pojavi; -i energetski viri; -i otroci; -i zrezek
naravni odrezak, naturšnicla

naráven natural

naravno čudo maravilla f de la naturaleza
naravni dar don m natural
naravna katastrofa catástrofe f natural, cataclismo m
naravni način življenja naturismo m
naravni pojav fenómeno m de la naturaleza
naravna sila fuerza f natural
naravni zakon ley f natural
naravni zakladi riquezas f pl naturales
v naravni velikosti en (ali de) tamaño natural
čisto naravno je, da ... es muy natural que...
umreti naravne smrti morir de muerte natural

naráven prid., приро́дний прикм., натура́льний прикм., неви́мушений прикм.

naráven -vna -o prid.
1. natural
2. natural; firesc
3. nativ

andante

A) agg.

1. nepretrgan:
muro andante nepretrgan zid

2. tekoč, ta:
anno, mese andante to leto, ta mesec

3. pren. kuranten; vsakdanji, navaden; slabe kakovosti

4. naraven, neprisiljen, tekoč:
un periodare andante e disinvolto tekoča, neprisiljena pripoved

B) m glasba andante

artless [á:tlis] pridevnik (artlessly prislov)
naraven, preprost; nespreten, neroden; odkrit, odkritosrčen; naiven; neokusen

connatural naraven, prirojen

connaturale agg. prirojen, naraven

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)

denature [di:néičə] prehodni glagol
spremeniti naraven videz česa, denaturirati

denatured alcohol denaturirani špirit

dīrigō, bolje dērigō, -ere -rēxī -rēctum (dis oz. dē in regere)

I.

1.
a) na ravno spraviti (spravljati), vzravna(va)ti, uravna(va)ti: flumina Ci., Maeander direxit aquas Lucan. = je začel teči naravnost, (navim) directam tenere Auct. b. Alx. naravnost pluti, dirigere fines Ulp. (Dig.) smer meje zaznamovati, dir. finem (predikatni acc.) veterem viam regiam L., dir. regiones (lituo) Ci. strani sveta določiti (avgursko), coronam (lunin obstret) … si direxeris, virga (erit) Sen. ph., arboribus adminicula, quibus dirigantur, applicare Sen. ph.; pren.: dirigitur (argumentatio), cum proposuit aliquid, quod probaret Ci. napreduje naravnost brez ovinkov.
b) α) arhit. izravna(va)ti = ometa(va)ti: imum caelum camerarum arenā Vitr.; alterum corium mediocre dir. Vitr. drugo plast iz srednjefine malte nametati. β) pesn. z ravnimi črtami počrtati, črtati: membrana directa plumbo Cat.

2. occ.
a) (v ravni smeri) postaviti (postavljati): Pall., ad hunc … fontem ordines diriguntur … directi (naravnost) Varr., derecti in quincuncem ordines (arborum) Ci. križema postavljene (posajene) vrste, utrimque ternost direxerant gladios Cu. so zasadili tri ravne meče, ordines paribus spatiis dir. Col.
b) na ravno postaviti (postavljati), obrniti (obračati), izpeljati, napraviti, (z)graditi: derectis operibus (proti sovražnikovemu mestu) C., vicos dir. L. ravne ceste graditi, molem in adversum ventum direxit Cu., dir. stylobatam ad libellam (vodoravno) Vitr., ascensūs scalasque Vitr., aggerem Suet., castella Fl.
c) smer (po)kazati, usmerjati: cacumen dirigat ad punctorum regiones Vitr.
č) voj. v ravno vrsto postaviti: aciem C., L., T. idr., aciem contra Plin., aciem ex adverso ali iuxta portam civitatis Vulg., suos in Veientem hostem L. obrniti proti sovražniku, naves in pugnam L. ladje v bojnem redu v bitko spustiti, dir. frontem L. ravno očelje narediti, in frontem dirigi L. (o ladjah) postaviti se na čelo, directā fronte pugnare Q. v ravni čelni postavitvi; abs. postaviti se, ustopiti se, razvrstiti se: cum legiones Rom. contra direxerint T., in frontem dirigere L. (o ladjah), dir. comminus in aspectum Ap., qui (leones) dirigere nolebant Vop. v bran se postaviti.

II.

1. ravnati, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), obrniti (obračati), kreniti k (proti) čemu: cursum N., iter secundum eas (naves) terrā C. ladje po kopnem slediti, navis iter O., vela in medio freto O., (amor) dirigit pedes O., dir. viam Cels. pot ubrati, ex eo dirigite gressus vestros Vulg. Večinoma z označeno smerjo (prim. cursus I. 5. a): cursum eo (quo) Ci., iter ad Mutinam Plancus in Ci. ep., vela ad castra Corneliana C., equum in aliquem L., currum in hostem O., ratem in (ad) ripam Cu., huc dirige gressum V., aciem (zenico) ad aliquem Cat., oculos in domum alicuius Sen. rh., oculos in aliquem, oculos in villam Sen. ph., os atque oculos eundem in locum Gell., oculos eo, quo … Lact., oculos suos ad aliquem Vulg., oculorum aciem illuc Cassian., in me omnium diriguntur oculi Sen. rh., in te omnium oculi diriguntur Hier.; refl. se dirigere ali intr. samo dirigere z in in acc. kam napotiti se, pot ubrati, kreniti, nameniti se: dir. se in Pomponii domum Val. Max., usque ad inferos … se derigere Ap., dir. per altum ad Nesida Sen. ph.; (o stvareh) samo dirigere: qua dirigit aestus Lucr.; pren.: dir. ad duas metas Varr. meriti v dva cilja.

2. occ.
a) kako orožje idr. kam nameriti, naperiti, zadegati, zagnati, zalučati, metati, ustreliti, streljati: qui Paridis direxti (kontr. = direxisti) tela manusque corpus in Aeacidae V., d. hastam in aliquem O., hastam in os, hastam in guttur, mucrones in ora Cu., virgam in alicuius oculum Val. Max., sagittas Vulg., spicula Cl. Pesn. α) z dat. smeri: hastam Ilo V. β) z abl.: hastile certo ictu V., tela Cydonio arcu H. puščice s kretskega loka spuščati, s kretskim lokom streljati, spicula dextrā O., sagittas tantā arte, ut … Suet. γ) s proleptičnim obj.: vulnera V., T., Sil. rane zadajajoče puščice.
b) pošiljko ali osebo kam usmeriti, (od)poslati: direxi duas litteras Ci. ap. Serv., dir. indumenta regia ad aliquem per aliquem Aur., eum ad sese Iul. Val.; z dat. (komu): frumenta laborantibus Iul. Val., alicui orationem Sid., affatus non alicui ullos (namreč pismeno) Cl.

3. pren.
a) kaj ravnati, naravnati, voditi: dirige vatis opus O., si direxerit cor ad eum Vulg.; intr.: ea (divinatio) … ad veritatem saepissime derigit Ci. vodi, quorum (medicorum) cum ad unam potionem sententiae direxissent Val. Max.
b) kaj na kaj, kam usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati): suas cogitationes ad aliquid Ci., animum ad aliquem Val. Max., animum in aliquem Sen. ph., totā mente in opus ipsum intentionem dir. Q., contemplationem suam ad aliquid Col., oculos mentemque ad mare dispositos directosque habere Auct. b. Afr.; od tod dirigere se (= animum, mentem) ad aliquid obrniti duha, usmeriti misli, podati se na kaj: dir. se ad imitationem Labeonis Sen. rh., se ad id, se ad ea effingenda Q.
c) der. (dir.) orationem, sermonem idr. = govor imeti, govor naperiti proti komu, govoriti, predavati: orationem ad aliquid Ci., orationem in aliquem Cu., ad iudicem omnem sermonem, ad Ciceronem principium (uvod), communes locos (stavke) in vitia Q., actionem adversus singulos Q. predavati.
č) kaj po čem uravna(va)ti, pass. tudi po čem ravnati se: spatium mensium ad hunc lunae modum (po teh luninih menah) Cu., ad libram opus Amm. (o gospodinji), vitam ad certam rationis normam Ci., haec omnia ad rationem civitatis Ci., nec haec sunt rythmicorum aut musicorum acerrimā normā derigenda Ci. se ne sme uravnati po najstrožjem pravilu ritmike in glasbe, cum … tibi ad voluntatis interpretationem meae dirigenda tua sententia fuerit L., dir. ad alicuius arbitrium fugam Vell., omnia ad exactam regulam Sen. rh., ut ad ea iudicium dirigatur Q., ad exemplum virtutum omnium mens dirigenda Q., dir. principia rerum ad famam T., ad utilitatem vitae omnia consilia factaque nostra T.; z abl. limitationis (po čem?): utilitate officium magis quam humanitate Ci., honestate … derigenda utilitas est Ci.; z adv.: ita dirigantur angiportorum divisiones Vitr., iudex officium suum ita diriget, ut … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pf. dīrēctus, bolje dērēctus 3, adv. -ē

1. vzravnan, raven, ravne smeri, v ravno smer, naravnost idoč (leteč): cornu magis derectum C. bolj raven = manj zapognjen, non tuba directi, non cornua aeris flexi O., ordo Ci., iter Ci., C. in (pren.) iter ad laudem Ci., via Ci., directos via quinque per arcus O. naravnost skozi … , dir. capillus Vitr. gladki = neskodrani, cuspis Sil. naravnost leteča, derecto corpore Sil. s pokončnim telesom, limes, litus Mel., ut contigui magis directioresque ictus fiant Quadr. ap. Gell. da bi … bolj zadevali in bolj naravnost šli, cervorum cursus directior, vulpeculae flexuosior Ambr., in directo Varr. = in directum Sen. ph. ali per directum Plin. v ravno smer, ibunt directe emissiones fulgurum Vulg., directius gubernare Ci.; adv. abl. dērēctō
a) v ravno smer, naravnost: Ci.
b) naravnost = brezpogojno: Ci., Sen. ph., Icti.

2. occ.
a) vodoraven, horizontalen: trabes derectae in solo collocantur C., der. materia C. podolžno položeni hlodi, der. paries Ci. ki pravokotno seka drugo (steno).
b) navpičen, vertikalen: crates C., fossam derectis lateribus duxit C., locus … der. C. ali iugum dir. Mel. navpično strm, (Henna) ab omni aditu circumcisa atque derecta est Ci. navpično strma, directa in humum cornua Mel., derecte ad perpendiculum C.

3. pren.
a) naraven, odkritosrčen, prostodušen, preprost: percunctatio L., verba Ci. preproste, brez ovinkov, contio Iust. premi (neodvisni, direktni) govor (naspr. oratio obliqua), directe dicere Ci.
b) strog: ratio, homo Ci.

disinvōlto agg.

1. neprisiljen, sproščen, naraven; samozavesten:
assumere un contegno disinvolto držati se sproščeno

2. predrzen, nesramen

facile [fasil] adjectif lahek, netežaven, lahkoten; neprisiljen, naraven; znosen; priljuden, dobrodušen, popustljiv; (ženska) površen, labkomiseln; (otrok) ubogljiv, pokoren; (slog) gladek, okreten

facile comme bonjour zelo lahek
cette voiture est facile à conduire ta avto je lahko šofirati
facile à manier pripraven, ročen; lahek za upravljanje
il est facile à vivre z njim je lahko živeti
il est facile de faire cela to je lahko napraviti
il est trop facile avec ses enfants premehek, preveč popustljiv je s svojimi otroki
avoir la vie facile imeti lepo življenje (obilo denarja)
avoir l'argent facile biti vedno pripravljen plačevati
avoir les larmes faciles za vsako stvar se cmeriti
(familier) il y a bien 5 kilomètres facile jusqu'à la ville najmanj 5 km je do mesta

firésc -eáscă (-éşti) adj. naraven, normalen; samoumeven

físico fizikalen, naravosloven; telesen, fizičen; resničen, naraven

físico m fizik, naravoslovec; telesna zunanjost; telesna lepota; zunanjost (osebe)

franc, franche [frɑ̃, š] adjectif prost, odkrit, odkritosrčen; lojalen; pravi, pristen, naraven

huit jours francs polnih osem dni
arbre masculin franc necepljeno drevo
corps masculin franc četa prostovoljcev, neregularnih vojakov
coup masculin franc (sport) prosti strel
port masculin franc svobodno pristanišče
terre féminin franche vrtna zemlja
zone féminin franche prosta cona
franc de port, de tous frais, de tout droit de douane, d'impôts prost poštnine, vseh stroškov, vseh carinskih pristojbin, davkov
une franche canaille prava kanalja
franc pédant pravi (pravcati) pedant
avoir les coudées franches imeti vso svobodo delovanja
jouer franc jeu igrati odkrito, brez prikritih namenov
montrer une franche hostilité odkrito pokazati svojo sovražnost
parler franc et net odkrito govoriti