Franja

napeti¹ [é] (napnèm) napenjati spannen, anspannen, aufspannen, verspannen, aufziehen; da ni mlahavo: straffen; strune: beziehen, aufziehen
napeti na X aufziehen auf X, X hinterfangen mit
pri statvah: napeti na valj aufbäumen
figurativno einsetzen, anstrengen
napeti možgane das Hirn anstrengen
napeti ušesa die Ohren spitzen
napeti vse moči/sile alle Kräfte aufbieten/einsetzen, sein Bestes tun, sein Letztes hergeben, sich ins Zeug legen
figurativno napeti šobo anfangen zu schmollen

napeti² [é] (napnèm) napenjati medicina trebuh: auftreiben

napeti³ [é] (napôjem) peti
napeti jih komu jemandem den Kopf zurechtrücken, die Hammelbeine [langziehen] lang ziehen

nàpēti nȁpnēm
I.
1. napeti: napeti luk, pušku, uši, pažnju, obarač
2. napeti, napihniti: napeti jedra
II. napeti se
1. napeti se: žile mu se napele
2. napihniti se: napeo se kao svečarski lonac uz vatru

napéti¹ (napnem) to strain; to stretch; to draw tight; to tighten up; to make tense; to brace; (lok) to bend, to draw; (nategniti) to tauten; (petelina pri puški) to cock; (žico) to string up

napéti ušesa to prick up one's ears
napéti vse sile to make every effort, to move heaven and earth

napéti² (napôjem)

napéti jih komu (figurativno) to give someone a good talking-to

napéti

vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts
struno napeti monter une corde, (strune) tendre les cordes (d'un violon …)

napéti¹ (-pnèm) perf. glej napenjati | napeti

napéti² (-pôjem)

A) perf. pren. (reči) dire, cantarle (a uno)

B) napéti se (-pôjem se) perf. refl. sfogarsi a cantare

napéti -pném, napni -ite, napel
I.
1. napeti, zapeti: napeti lok, puško
2. zategnuti: napeti jermen, vrv; odnosi med državama so napeti
3. napeti, razapeti: napeti jadra, streho nad šotorom
4. naduti: napelo ga je
5. napeti šobo naprćiti se, naprćiti usne; napeti vse sile
napregnuti svu snagu, napeti se iz petnih žila
II. napeti se
1. nabubriti: les se je napel; vrata so se napela
vrata su se izvitoperila zbog vlage
2. nabreknuti: žile so se mu napele
3. brati napet roman
čitati napeti, uzbudljiv roman; držati se napeto
držati se nadmeno, ukočeno; cesta je napeta
cesta je izdignuta, izbočena; napeto poslušati
pažljivo slušati, naćuliti uši, nadići uši

napéti -ôjem, napoj -pojte i napoj -pojte, napel
I. skresati, oštro i otvoreno reći: pošteno mu jih je napela
svu istinu mu je skresala u lice
II. napeti se napjevati se (pev-)

napéti glej tudi napenjati ; tender; estirar, distender

vse sile napeti fam poner toda la carne en el asador
napeti strune poner las cuerdas (na violino al violín)

napéti -pnèm dov., натягти́ -тягну́ док., напну́ти -пну́ док., напру́жити -жу док.

napéti -pnèm dov. a întinde, a încorda

napeti se [é] (napnèm se) napenjati sich spannen, anspannen; (nabrekniti) aufquellen, quellen; da ni mlahavo: sich straffen

addūcō -ere -dūxī -ductum

I. k sebi (po)vleči, potegniti (potezati): ramum adducere et remittere O., adductis spumant freta versa lacertis V. (o veslanju), add. arborem funibus C. (da se podre), pedem O. = vzdigniti, ostium Petr.; pren.: adductum propius Tarentum H. = pričarani; occ.
a) nategniti (nategovati), nape(nja)ti: adducto constitit arcu V. z napetim lokom, add. sagittam, habenam V., habenas adducere vel remittere Ci., add. lorum L., funes C., balistas, tormenta Ci.
b) (s)krčiti, (na)mrščiti, (na)grbančiti: sitis adduxerat artūs V., adducit cutem macies O., frontem add. Sen ph., Q.

II.

1. dovesti (dovajati), privesti, spraviti (spravljati) kam: Pl., Ter., Cu., exercitum Ci., Lilybaeo adduxit operarios Ci., copias navibus (na ladjah) L., me ad aram adduxit N., add. iumenta ad oppidum C., legionem ad Caesarem, legiones ad urbem Ci., inanem navem in Italiam Ci., supplementum ab Roma L., hominem secum Ci.; add. ad populum Ci. ali ad populi iudicium L. ali in ius, in iudicium Ci. pred ..., tudi samo reum suum add. (sc. in iudicium) Ci., prim.: servi adducti (sc. in iudicium) in veritate manserunt Ci.; pesn.: dextris adducor litora remis O. = ducor ad litora; occ. dovesti, privesti: quos sibi subsidio adduceret N., puero scorta adducebantur N., add. aquam L., Plin, Front. ali Virginem Plin. ali lacum fossā ad flumen Plin. iun. napeljati.

2. pren.
a) navesti (navajati): errat, qui ea (animalia) in exemplum hominis adducit Sen. ph. postavi za zgled, promulgationibus illam rationem (razlog) adducere, quoniam ... Dig.
b) dovesti (dovajati), spraviti (spravljati) v kak položaj, v kako stanje: Ter., Varr., Sen. ph., rem adducere ad finem N., aliquid ad effectum L. kaj končati, iambos ad umbilicum H. (gl. umbilicus), rem ad interregnum, rem in controversiam Ci., hominem in sermonem Ci. jezikom dati, aliquem in invidiam Ci. sovraštvo nakopati komu, aliquem in vituperationem Ci., aliquem alicui in suspicionem N. koga pri kom osumničiti, in suspicionem adduci N., add. rem publ. in discrimen L., res in extremum discrimen, in angustias summas Ci., vitam pro libertate in discrimen Ci. v nevarnost postaviti, spraviti, nepos avum in capitis discrimen (v smrtno nevarnost) adduxit Ci., add. aliquem ad mortis periculum Cu., in metum Ci., in desperationem Iust. spraviti koga v obup, vzeti mu vse upanje, ad desperationem adduci N., eo usque desperationis adducere aliquem N. do tolikšnega obupa pripraviti koga, ad summam inopiam adduci C. v skrajnje pomanjkanje zabresti, adducere aliquem ad consuetudinem Ci. ali in eam consuetudinem N. navaditi koga (tako), adducere se in consuetudinem C. navaditi se, nondum Myronis (signa) satis ad veritatem adducta C. popolnoma še ne dosegajo resnice, est res iam adducta in eum locum, ut ... Ci. prišlo je že tako daleč (do tega), da ...; occ. prinesti (prinašati) kaj = kako stanje povzročiti (povzročati): adduxere sitim tempora H., opella forensis adducit febres H., add. taedium vini Plin.
c) koga k čemu privesti (privajati), pripraviti (pripravljati), nagniti (nagibati), spodbuditi (spodbujati), zapeljati (zapeljevati), zavesti (zavajati), kaj komu ali v kom vzbuditi (vzbujati): Pl., Ter., aliquem ad fletum Ci. v jok pripraviti, ad consilium S., ad facinus Ci., ad iracundiam adduci Ci., adduci ad suspicandum Ci. adduci ad credendum N. dati se prepričati, adduci in opinionem N. dati se zavesti k mnenju; adduci in spem z ACI (ki naznanja obseg tega, kar kdo upa): in spem maximam ... sumus adducti hunc ipsum animum salutarem civitati fore Ci. ali s konsekutivnim stavkom (ki pojasnjuje kak determinativ): in eam spem adducimur, ut nobis ea contentio ... interdum non fugienda videatur Ci. ali z gen. gerundivi: in spem adductus Aulus conficiendi belli S.; konsekutivni stavek stoji tudi za samim glag. (brez določila): regem adduxit, ut eum terrā depelleret N., nullo frigore adduci, ut capite operto sit Ci. noben mraz ne pripravi nekoga, da bi ...; od tod za nikalnico s quin: Suet., nulla calamitate victus ... potuit adduci, quin ... cogeret ... victores in se tela conicere Hirt., nequeo adduci, quin existimem T. nič me ne more pripraviti, da ne bi mislil. Pogosto pt. pf. adductus 3 z abl. causae: adductus oratione C. zapeljan, cupiditate regni C. iz poželenja po ...; sploh se ta pt. večinoma sloveni le s primerno praep., npr.: adductus pudore C. iz sramu, timore, spe C. iz strahu, v upanju, amore adducti Ci. iz ljubezni, precibus adductus C. na prošnje ali preprošen, adductus mercede L ali mercedula Ci. za borno plačo, his rebus adductus Ci., C. zato.
č) preprič(ev)ati; popolni izrazi, kakor adducor, ut credam L., ut putem Ci., Plin. iun. z ACI (ki naznanja vsebino tega, kar kdo misli), se skrajšujejo: Cu., Col., ut iam videar adduci (sc. ut credam) hanc quoque ... esse patriam tuam Ci., non adducor quemquam bonum ... putare Ci. ep. ne dam se prepričati, da ..., ne verjamem, da ...; tudi s konsekutivnim stavkom: illud quidem adduci vix possum, ut ea ... tibi vera non videantur Ci. komaj morem verjeti, da ..., vix adducor, ut ... futurum non quierint animo praesentire Lucr.; abs.: adducor igitur et propemodum assentior Ci. — Od tod adj. pt. pf. adductus 3, adv. (le komp.) adductius

1. "nategnjen" = skrčen, ozek: (Africa) ex spatio paulatim adductior Mel., adductius iacula contorquere Aus. s krepkejšim zamahom, z večjo močjo; pren. umerjen: pressior ... et adductior (orationis vis) Plin. iun.

2. zgrbančen, v gube nabran: adducto fere vultu Suet.; pren. resen, oster, strog: modo familiaritate iuvenili et rursus adductus T., adductum et quasi virile servitium T., adductius imperitare T., Gothones regnantur adductius T.

Opomba: Star. imp. addūce: Pl., Ter.; sinkop. pf. addūxtī = addūxistī: Ter., sinkop. inf. pf. addūxe: Pl.

anspannen

1. Pferde, figurativ einen Menschen: vpreči, zapreči

2. Kräfte, Muskeln, ein Seil: napenjati, napeti

anziehen^*

1. Kleider: obleči, oblačiti, Schuhe: obuti, obuvati

2. (heranziehen) pritegniti, privlačiti

3. (spannen) napeti, napenjati, nategniti, eine Bremse: pritegniti

4. Schrauben: priviti, stärker anziehen zategniti

5. (ziehen) potegniti, seine Knie: potegniti k sebi, skrčiti

6. (steigen) Preise: višati se, (plötzlich) poskočiti, Druck: naraščati

7. beim Schach: narediti prvo potezo

aperrillar napeti (petelina pri puški)

appuntare²

A) v. tr. (pres. appunto)

1. priostriti, zašiliti, ošiliti:
appuntare una matita ošiliti svinčnik

2. pripeti, speti:
si appuntò un fiore sul petto na prsi si je pripela cvetico

3. usmeriti, nameriti, upreti, napeti:
appuntare lo sguardo upreti pogled
appuntare le orecchie napeti ušesa, prisluhniti
appuntare i propri sforzi usmeriti napore

B) ➞ appuntarsi v. rifl. (pres. mi appunto)

1. redko, knjižno oprijeti se, nasloniti se

2. biti usmerjen:
su quei fatti s'appunta il nostro interesse zanimajo nas tisti dogodki