Franja

napok|a [ó] ženski spol (-e …) geografija der Riss (začetna/primarna primärer, vsiljena/sekundarna sekundärer), Anriss (črtasta/odsekana linearer, točkasta punktförmiger), Teilriss, -riss, -anriss (primarna/začetna Primärriss, sekundarna/vsiljena Sekundärriss, natezna Zugriss, strižna Scherriss, plazu Lawinenanriss, nesprijetega snega Lockerschneeanriss)
… napoke Anriss-, Bruch-, Anbruch- (nastanek die Bruchbildung, rob der Anbruchrand, debelina die Anrissmächtigkeit, višina die Anrisshöhe, Anbruchhöhe, čelo die Anrissstirn, razširjanje die Bruchausbreitung, širjenje die Bruchdehnung)
v čelu napoke beim Anriss, Anriss- (profil snežne odeje das Anrissprofil)

napóka ž napuklina, naprslina: napoka v ledu

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

Teilriß, Teilriss, der, napoka

Napocēnsis -e (Napoca Napoka, mesto v Dakiji) nápoški: colonia Dig.

napočn|i [ó] (-a, -o) Anriss- (linija die Anrisslinie, ploskev die Anrissfläche) ➞ → napoka

natezn|i [é] (-a, -o) Spann-, Zug- (vijak die Spannschraube, armatura der Spannstahl, sila die Spannkraft, preizkus der Zugversuch, napetost die Zugspannung, obremenitev die Zugbelastung, Zugbeanspruchung, obveza der Zugverband, napoka der Zugriss, palica der Zugstab, sidro der Zuganker, trdnost die Zugfestigkeit, vez das Zugband)
natezno trden zugfest

primarn|i (-a, -o) Primär- (energija die Primärenergie, korenina rastlinstvo, botanika die Primärwurzel, literatura die Primärliteratur, napetost elektrika Primärspannung, reakcija die Primärreaktion, skupina Primärgruppe, tuljava die Primärspule, krog tehnika der Primärkreislauf, list rastlinstvo, botanika das Primärblatt, plaz die Primärlawine, napoka der Primärriss, tumor medicina der Primärkrebs, die Primärgeschwulst, vir die Primärquelle, vnetišče medicina der Primärherd)

strižn|i (-a, -o) fizika, tehnika Scher- (čep der Scherzapfen, modul der Schermodul, okvir der Scherrahmen, preskus der Scherversuch, rezalnik/nož der Scherkopf, val die Scherwelle, valj der Scherzylinder, napetost die Scherspannung, napoka der Scherriss, obremenitev die Scherbeanspruchung, sila die Scherkraft, trdnost die Scherfestigkeit, rezilo das Schermesser)

začetn|i [é] (-a, -o) Anfangs- (hitrost die Anfangsgeschwindigkeit, lega die Anfangslage, plača das Anfangsgehalt), Ausgangs- (položaj die Ausgangsstellung, črta die Ausgangslinie, kopel das Ausgangsbad, žica der Ausgangsdraht), Anlauf- (težava die Anlaufschwierigkeit), Eröffnungs- (tečaj der Eröffnungskurs, bilanca die Eröffnungsbilanz), Vor- (obdelava die Vorbehandlung, jed die Vorspeise); (primaren) primär, Primär- (napoka der Primärriss)
začetno obdelan vorbearbeitet
začetni kapital das Anfangskapital, Startkapital