Franja

nameni|ti [é] (-m)

1. koga za X: als X bestimmen/ausersehen (za naslednika als Nachfolger)
za poklic: namenili so ga za zdravnika/duhovnika er wurde zum Arzt/Priester bestimmt, er sollte Arzt/Priester werden

2. komu kaj bestimmen für (jemanden), (jemandem) (etwas) zudenken; v dobre namene: spenden; sredstva za kak namen: abzweigen

3. gradbeništvo, arhitektura widmen

nameníti destiner à quelque chose, désigner

nameniti se se résoudre, se déterminer, avoir l'intention de, se proposer (ali se promettre) de faire quelque chose, projeter quelque chose

nameníti (-im) | naménjati (-am)

A) perf., imperf.

1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno

nameníti i naméniti -im
I.
1. namijeniti (-men-): nameniti komu kaj
2. odrediti: nameniti poslopje za stanovanja; ne vem, koliko let mi je namenjeno
ne znam dokle ću još živjeti; namenjeno mi je
suđeno mi je
II. nameniti se
1. nakaniti se: ko se kaj nameniš, ne veš, kdaj je dovolj
2. uputiti se: po stezi so se namenili na hrib

nameníti -ménim dov., призна́чи́ти -на́чу́ док.

nameníti -ménim dov. a meni, a destina; a dedica; a aloca

nameníti se a-şi propune, a avea de gând

naméniti to destine (za for, to); to intend (za for); to mean, to assign to a purpose; (vsoto) to earmark; to devote (za to)

teh milijon tolarjev sem namenil za nujna popravila I earmarked that million tolars for urgent repairs
naméniti se to resolve, to intend, to make up one's mind

naméniti destinar

nameniti za kaj destinar a (ali para) a/c
biti namenjen za estar destinado a (ali para)
nameniti se proponerse; ponerse (kaj napraviti a hacer a/c)

nameni|ti se¹ [é] (-m)
nameni, da … sich etwas vornehmen
z nedoločnikom gedenken, vorhaben, den [Entschluß] Entschluss fassen (zu) (namenil se je prodati hišo er gedenkt/ hat vor das Haus zu verkaufen, trdno se je namenil vztrajati er ist fest entschlossen nicht nachzugeben)

nameni|ti se² [é] (-m) (odpraviti se) sich auf den Weg machen, aufbrechen

nameníti se -ménim se dov., намі́ритися -рюся док.

adibire v. tr. (pres. adibisco) nameniti (čemu), uporabiti, uporabljati:
il locale fu adibito a salotto prostor so uporabili kot salon

afectá -éz vt.

1. fin. nameniti, določiti, dodeliti

2. ganiti, pretresti, prizadeti

3. hliniti

affecter [afɛkte] verbe transitif

1. nameniti, dodeliti, določiti

2. prizadeti, ganiti, užalostiti; médecine napasti

3. hliniti, na zunaj kazati, delati se, kot da ..., afektirati se

s'affecter de quelque chose k srcu si kaj vzeti, žalostiti se, trpeti zaradi česa
affecter quelqu'un à un poste določiti koga na neko mesto
le budget a affecté ces crédits à ... proračun je namenil te kredite za ...
sa maladie m'a sérieusement affecté njegova bolezen me je zelo prizadela
affecter un sentiment, une conduite hliniti čustvo, vedenje
affecter d'être ému kazati se, delati se ginjenega
affecter une forme curieuse imeti čudno obliko
il s'affecte de mon silence on si jemlje k srcu moj molk, trpi zaradi mojega molka

appropriate² [əpróuprieit] prehodni glagol
polastiti se, prisvojiti, lastiti si (to, for čemu, za)
prilagoditi, porabiti; določiti, nameniti, rezervirati

assīgnō (adsīgnō) -āre -āvī -ātum

1. odkaz(ov)ati, nakaz(ov)ati, z nakazilom izročiti (izročati), odrediti (odrejati), podeliti (podeljevati): inferiorem aedium partem adsignavit... Clodiae Ci., hoc quoque attendite, apparitores a praetore adsignatos habuisse decumanum Ci., per tuum servolum ordines adsignatos Ci., ads. alicui ordinem (centurionstvo) L., equiti certus numerus aeris est adsignatus L., quibus (iuvenibus) deportanda Romam regina Iuno adsignata erat L. ki jim je bilo naročeno, naj privedejo..., „iumenta“, inquit, „adsignari... iussi“ Cu., ass. libertos liberis Icti. odrediti, katerega otroka osvobojenec naj bo kdo; poseb. naselnikom zemljišča nakaz(ov)ati, odkaz(ov)ati, podeliti, razdeliti (razdeljevati): ads. agrum L., agrum militibus Ci., duo milia iugerum campi Leontini rhetori adsignasti Ci., ads. urbem agrumque colonis L., locum, in quo novum oppidum aedificetur L., loca Ci.; pren.: dum... agros adsignant H. so ljudi privajali na poljedelstvo.

2. pren.
a) odkaz(ov)ati, določiti, odločiti (odločati), nameniti (namenjati), prisoditi (prisojati): munus humanum a deo adsignatum defugere Ci., id quemque habiturum, quod proximae lucis adsignatura fortuna est Cu., transfugae... imperium adsignabunt? T. bodo odločali o vladarstvu? adsignatae etiam domibus inimicitiae T. priseženo; ass. aliquem alicui rei določiti (določati), nameniti (namenjati) koga za kaj, podeliti (podeljevati) koga čemu: quoniam hunc sexum (muliebrem) custodiae et diligentiae assignaverat (natura) Ci. ap. Col., cui sententiae personam L. Crassi... assignando iudicium suum cum illius auctoritate coniunxit Q., sors et urna fisco iudicem assignat Plin. iun.
b) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati): ads. mortem Clodii virtuti Milonis Ci., culpae fortunam Ci. slučaj pripisovati osebni krivdi, patere nos omnia... tuo consilio adsignare L., fortia facta gloriae principis ads. T.

3. izročiti (izročati), preda(ja)ti: Dig., Eumenem... adsignari (ali adservari) custodibus praecepit Iust.; pren.: assignati sumus (dis) Sen. ph., (verbum) in clausula positum assignatur auditori et infigitur Q. se izroča in predaja, bonos iuvenes... assignare fortunae Plin. iun.

4. zapečatiti: adsigna... tabellas Pers.; z dat.: instrumento divisionis Icti.; abs.: scripsi coram subscribente et assignante domino Icti.

consacrer [kɔ̃sakre] verbe transitif posvetiti, nameniti; potrditi, odobriti; uzakoniti, sankcionirati

se consacrer à quelque chose posvetiti se čemu
(religion) consacrer une église, un prêtre posvetiti cerkev, duhovnika
consacrer une pratique potrditi, sankcionirati (neko) prakso
se consacrer entièrement à ses enfants popolnoma se posvetiti svojim otrokom

consecrate [kɔ́nsikreit] (to)

1. prehodni glagol
posvetiti; nameniti; blagosloviti

2. pridevnik
posvečen, namenjen; blagoslovljen

dedicate [dédikeit] prehodni glagol
posvetiti, posvečati, pokloniti, poklanjati
ameriško slovesno otvoriti; nameniti

dēdicō -āre -āvī -ātum

I.

1. dokazujoč na znanje da(ja)ti, izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, izjaviti (izjavljati): naturam eius Lucr.; z ACI: Vitr., cum te esse Alcmaeonis fratrem factis dedicat Acc. ap. Non., plus in se corporis esse dedicat Lucr., corpus enim per se communīs dedicat esse sensūs Lucr.; fil. prizna(va)ti, potrditi (potrjevati): aliquid Ps.-Ap.; z ACI: dedicat enim virtuti inesse bonitatem Ps.-Ap.

2. drž.pr. (pri cenzusu) napovedati: Scipio Afr. ap. Gell. (VII, 11, 9), haec praedia (etiam) in censu dedicavisti Ci.

— II.

1. obredno posvetiti (posvečevati) kaj, poseb. kakemu božanstvu; abs.: de iure dedicandi disputare Ci., ambulationis postes nemo umquam tenuit in dedicando Ci.; z acc. rei: lucum Ca. ap. Prisc., sacrificia locaque L., simulacrum aut aram Ci.; poleg tega acc. z dat. personae: aedem Concordiae L., Hebro frondes aridas H., aureas cortinas Apollini Suet.; v pass.: aedes Castori et Polluci in foro dedicata Ci., templum sibi dedicari in eo loco iusserit Ci., ara ibi Augusto dedicata est Suet.; tudi z gen.: d. delubrum eius (Homeri) Ci., cum audissent templum Iovis dedicatum Ci., d. aedem Matutae matris L.; occ. z acc. božanstva = s posvetitvijo (svetišča, kipa) božanstvo (po)častiti, posvetiti mu svetišče: Aur., (Fidem, Mentem) in Capitolio dedicatas videmus Ci., dea est abs te dedicata Ci., Iuno regina … quam insigni … celebrique dedicata est die! L., quid dedicatum poscit Apollinem vates? H.; z abl.: te, Concordia, dedicat aede Livia L.

2. pren.
a) (poklas.) posvetiti (posvečevati) komu kaj, nameniti (namenjati) komu kaj (klas. inscribere): librum meritis dedicans tuis Ph., hos tibi dedicavi libellos Plin., perfecto … operis tibi dedicati tertio libro Q.
b) kaj v kak namen posvetiti (posvečevati), nameniti (namenjati) kaj za kaj, določiti, postaviti: equi … memoriae ac nomini dedicans urbem Cu., regio ad populi otium dedicata Sen. ph., libros huic operi d. Q., Parrhasii tabulam in cubiculo d. Suet.
c) za prvo uporabo posvetiti (posvečevati): domum eius per pontificem Ci., theatrum, thermas Suet., bibliothecam Plin. iun.; podobno: togam in funus filio d. Dig. prvič obleči; od tod
č) kaj prvič storiti (delati): omnes simul dedicans sensus Tert. (o novorojenčku).