nakoval|o srednji spol (-a …) tehnika der [Amboß] Amboss
podstavek nakovala der Pochschuh
figurativno med kladivom in nakovalom zwischen Hammer und [Amboß] Amboss
Zadetki iskanja
- nakoválo anvil
med kladivom in nakoválom between hammer and anvil, between the devil and the deep blue sea - nakoválo enclume ženski spol
ključavničarsko nakovalo enclume de serrurier
kovaško nakovalo enclume de maréchal (-ferrant)
krovsko nakovalo enclume de couvreur
biti med kladivom in nakovalom être entre l'enclume et le marteau - nakoválo (-a) n incudine:
pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi fra l'incudine e il martello, fra Scilla e Cariddi - nakoválo s nakovanj: kleparsko, kovaško nakovalo; biti med kladivom in -om
- nakoválo yunque m
- nakoválo -a s., кова́дло -а с.
- nakoválo -a s nicovală, ilău
- Amboß, Amboss, der, (Ambosses, Ambosse) nakovalo, naklo; im Ohr, bei Patronen: nakovalce
- anvil [ǽnvil] samostalnik
nakovalo
anatomija nakovalce
to be on the anvil biti v delu, biti obravnavan
between hammer and anvil med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo - bigorne [bigɔrn] féminin nakovalo (na dva roga)
- enclume [ɑ̃klüm] féminin nakovalo, naklo; anatomie nakovalce; (figuré)
remettre un ouvrage sur l'enclume predelati neko delo
être, se trouver entre l'enclume et le marteau biti med dvema ognjema - incudine f
1. nakovalo
2. anat. nakovalce
PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja - incūs, incūdis, f (incudere) nakovalo: impositos duris crepitare incudibus enses V., incude diffingere retusum ferrum H. prekovati; pren.: male tornatos incudi reddere versus H. predelati, iuvenes in studiorum incude positi T. ki se še izobražujejo; preg.: uno opere eandem incudem diem noctemque tundere Ci. ali eandem incudem diu noctuque tundere Amm. = vedno isto ponavljati, vedno svojo goniti.
- macho moški spol nakovalo, naklo
- nákov m
1. kov (koví): vojnik o vojni misli, a kovač o nakovu
2. nakovalo - nâkōvanj -vnja m
1. nakovalo: biti izmedu čekića i -a
2. anat. nakovalce: nakovanj je jedna od tri slušne koštice u srednjem uhu - nicoválă -e f nakovalo
- Schabotte, die, (-, -n) Technik šabot; nakovalo
- stithy [stíði] samostalnik
kovačnica; nakovalo