naklon1 [ô] moški spol (-a …) (nagib) die Neigung, das Gefälle, die Steigung (stopnic die Treppensteigung)
linija naklona die Streichlinie
Zadetki iskanja
- naklon2 [ô] moški spol (-a …) lingvistika der Verbmodus, Modus verbi, die Aussageweise
povedni naklon (indikativ) der Indikativ, die Wirklichkeitsform
pogojni naklon (konjunktiv) der Konjunktiv, die Möglichkeitsform
velelni naklon (imperativ) der Imperativ, die Befehlsform
želelni naklon (optativ) der Optativ - náklon m priklon, poklon: moj naklon, gospodine predsjedniče!
- náklon -a -o naklonjen: biti komu naklon
- naklón (nagib) incline, inclination; slope; sway, dip; (poklon) bow, reverence, (ženski poklon, s kolenom) curts(e)y; gramatika mood
določni (pogojni velelni, vezni) naklón indicative (conditional, imperative, subjunctive) (mood) - naklòn déclivité ženski spol , inclinaison ženski spol , pente ženski spol ; inclination ženski spol , révérence ženski spol ; gramatikalno mode moški spol
pogojni naklon conditionnel moški spol
velelni naklon impératif moški spol - naklòn (-ôna) m
1. inclinazione; inchino
2. inclinazione, pendenza:
astr. naklon rotacijske osi inclinazione dell'asse di rotazione
3. lingv. modo (verbale) - naklòn -ôna m
1. naklon: odzdraviti z -om glave
2. nagib, nagnutost, naklon: naklon strmine, proge
3. način, modus: povedni naklon
indikativ; velelni naklon
imperativ; pogojni naklon
kondicional; želelni naklon
optativ - naklòn inclinación f ; declividad f ; declive m ; pendiente f ; gram modo m
pogojni naklon modo m condicional - naklòn -ôna m., схил -у ч., у́хил -у ч.
- naklòn -ôna m
1. plecăciune
2. înclinare, înclinaţie
3. lingv. mod - наклон m nagnjen svet, pobočje; priklon
- začetni naklon tirnice moški spol der Auflauf
- želelni naklon stalna zveza
jezikoslovje (glagolski naklon) ▸ feltételes mód
Sopomenke: optativ, želelnik - Anlauf, der, (-s, Anläufe)
1. zalet, nalet; der Produktion: zagon; začetek obratovanja
2. beim Schneiden: naklon
3. poskus, im ersten Anlauf pri prvem poskusu - Aussageweise, die, modus, naklon
- cant2 [kænt] samostalnik
naklon, poševna ploskev; trzaj, udarec; odklon - clīnāmen -inis, n (*clīnāre) naklon: Lucr.
- dēclīnātiō -ōnis, f (dēclīnāre)
I. intr.
1.
a) stran neba, naklon (nagnjenost) zemlje proti tečajema: d. caeli Vitr., Col., declinationes caeli, declinatio (declinationes) mundi Col.
b) α) borilno (iz)ogib, odmik: lanceam exiguā corporis declinatione vitare Cu.; pren.: quot ego tuas petitiones … parva quadam declinatione et, ut aiunt, corpore effugi! Ci. β) arhit. zapogib: declinationes libramenti ventris Vitr. zapogibi ob koncih bočne ploskve. γ) fil. odklon, oddaljitev od svoje poti: d. atomorum Ci.
2. pren.
a) ret. odmik, oddaljitev od predmeta: Q., declinatio brevis a proposito Ci.
b) gram. vsako spreminjanje besedne oblike (sklanjanje, spreganje, stopnjevanje), pregibanje: Varr., Q., pri poznejših slovničarjih le sklanjanje, sklanjatev, deklinacija (v našem pomenu): Don. idr.
c) fil. sovraštvo, mržnja, nenaklonjenost, odpor: adpetitio et declinatio naturalis Ci., quae declinatio, si cum ratione fiet, cautio appelletur Ci., hominum … declinationes Gell.
č) medic. popustitev, ponehanje bolečine, bolezni: Marc., Th. Prisc., Cael.
— II. trans. izogib, ogibanje: laboris et periculi Ci. - Gefälle, das, (-s, -)
1. (Neigung) padec, strmec, naklon, nagib, naklonski kot, (Aufstieg) vzpon
2. (Unterschied) razlika (v ravni), razpon
3. pl, (zemljiške) dajatve