Zadetki iskanja
- naje|sti se [é] (-m se) sich satt essen; figurativno koga/česa: satt werden
- najésti se to eat one's fill, to be satiated, to appease one's hunger; to line one's stomach; to have had enough to eat
on se nikoli ne najé (do sitega) he never gets enough to eat, he never eats his fill - najésti se se rassasier, manger à satiété (ali son soûl, son content)
- najésti se (-jém se) perf. refl.
1. saziarsi, satollarsi, mangiare a sazietà
2. stufarsi (di) - najésti se saciar el hambre; (comer hasta) hartarse ; fam atracarse
- najésti se -jém se dov., наї́сти наї́м док., наї́стися наї́мся док.
- najésti se -jém se dov. a se sătura, a mânca pe săturate
- nabúnkati -am
I.
1. izbubati, izlupati, istući, izlemati
2. napuniti. natipati: nabunkati žepe s hruškami
II. nabunkati se najesti se, nabokati se, nakrkati se - nabútati -am
I.
1. napuniti, natrpati: nabutati koš s travo
2. izbubati, izlupati, istući, izlemati, izdevetati: nabutati koga
3. dijal. nabutati zid iz ilovice načiniti, sagraditi zid od ilovače
II. nabutati se najesti se, nabokati se, nakrkati se - najésti -jém, 2. mn. najeste, 3. mn. najedo i najejo; najej i najej najejte, najedel -dla
I. najesti, nagristi: rja je najedla železo
II. najesti se
1. najesti se: najesti se mesa, do sitega se najesti kruha
2. teh pripovedi smo se najedli
ove su nam zgode dozlogrdile - omastíti -im
I.
1. omastiti, prevući slojem masti: omastiti pekač
2. omastiti, uprljati mašću: omastiti brk
II. omastiti se
1. omastiti se, najesti se masnog jela
2. ugojiti se - míl (-a -o)
A) adj.
1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli
2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite
3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia
4. gentile, tenero; suppichevole
5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia
B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia - razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.
1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
razgnati dvome dissipare i dubbi
2. premere (su); far scoppiare:
mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte
3. schiattare, scoppiare:
jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle - sit (-a, -o)
1. (najeden) satt, gesättigt, čezinčez: übersatt
sit kot boben/kot biba bis oben hin voll
biti sit kot boben nicht mehr papp sagen können
2.
do sitega satt (najesti se sich satt essen, ne moči se najesti nicht satt zu essen haben, figurativno nagledati se sich satt sehen an, ne moči se nagledati sich nicht satt sehen können an)
3. figurativno (naveličan) -müde (sveta weltmüde, življenja lebensmüde)
biti sit česa (etwas) satt haben, (etwas) überhaben, genug von (etwas) haben, (einer Sache) überdrüssig sein
sit sem (tega) do grla das hängt mir beim Halse heraus
biti sit vsega die Nase voll haben
|
od tega ne bo nobeden sit das macht das Kraut nicht fett - sít rassasié ; (naveličan) dégoûté, fatigué, blasé
sit sem je suis rassasié
biti sit česa (en) avoir assez de quelque chose, être las de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos, popularno en avoir marre (ali sa claque)
najesti se do sitega se rassasier, manger à satiété, familiarno manger son soûl (ali son content)
tega sem sit do grla j'en ai par-dessus la tête
da bo volk sit in koza cela (pour) ménager la chèvre et le chou - sít harto ; (naveličan) cansado
biti sit haber comido bastante
najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col - sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of
sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride - sìt (síta -o)
A) adj.
1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo
2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.
3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco
B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno - sítost satiety; fill; (prevelika) glut, surfeit
najesti se do sítosti to eat one's fill
nagledati se do sítosti to gaze one's fill, pogovorno to have a good look, to get an eyeful - vólja (-e) f
1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio
2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore
3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare
4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà
/ 1
Število zadetkov: 20