Franja

Zadetki iskanja

  • naje|sti se [é] (-m se) sich satt essen; figurativno koga/česa: satt werden
  • najésti se to eat one's fill, to be satiated, to appease one's hunger; to line one's stomach; to have had enough to eat

    on se nikoli ne najé (do sitega) he never gets enough to eat, he never eats his fill
  • najésti se se rassasier, manger à satiété (ali son soûl, son content)
  • najésti se (-jém se) perf. refl.

    1. saziarsi, satollarsi, mangiare a sazietà

    2. stufarsi (di)
  • najésti se saciar el hambre; (comer hasta) hartarse ; fam atracarse
  • najésti se -jém se dov., наї́сти наї́м док., наї́стися наї́мся док.
  • najésti se -jém se dov. a se sătura, a mânca pe săturate
  • nabúnkati -am
    I.
    1. izbubati, izlupati, istući, izlemati
    2. napuniti. natipati: nabunkati žepe s hruškami
    II. nabunkati se najesti se, nabokati se, nakrkati se
  • nabútati -am
    I.
    1. napuniti, natrpati: nabutati koš s travo
    2. izbubati, izlupati, istući, izlemati, izdevetati: nabutati koga
    3. dijal. nabutati zid iz ilovice načiniti, sagraditi zid od ilovače
    II. nabutati se najesti se, nabokati se, nakrkati se
  • najésti -jém, 2. mn. najeste, 3. mn. najedo i najejo; najej i najej najejte, najedel -dla
    I. najesti, nagristi: rja je najedla železo
    II. najesti se
    1. najesti se: najesti se mesa, do sitega se najesti kruha
    2. teh pripovedi smo se najedli
    ove su nam zgode dozlogrdile
  • omastíti -im
    I.
    1. omastiti, prevući slojem masti: omastiti pekač
    2. omastiti, uprljati mašću: omastiti brk
    II. omastiti se
    1. omastiti se, najesti se masnog jela
    2. ugojiti se
  • míl (-a -o)

    A) adj.

    1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
    mile oči occhi dolci
    mil obraz volto dolce
    mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
    milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

    2. caro, amorevole; mite:
    mila kazen pena mite

    3. mite, lieve, clemente:
    milo podnebje clima mite
    mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

    4. gentile, tenero; suppichevole

    5. caro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
    pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
    pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
    prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
    spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
    sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

    B) míli (-a -o) m, f, n
    njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
    mila moja mia cara, amor mio
    pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia
  • razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.

    1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
    razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
    razgnati dvome dissipare i dubbi

    2. premere (su); far scoppiare:
    mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte

    3. schiattare, scoppiare:
    jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
    impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
    najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle
  • sit (-a, -o)

    1. (najeden) satt, gesättigt, čezinčez: übersatt
    sit kot boben/kot biba bis oben hin voll
    biti sit kot boben nicht mehr papp sagen können

    2.
    do sitega satt (najesti se sich satt essen, ne moči se najesti nicht satt zu essen haben, figurativno nagledati se sich satt sehen an, ne moči se nagledati sich nicht satt sehen können an)

    3. figurativno (naveličan) -müde (sveta weltmüde, življenja lebensmüde)
    biti sit česa (etwas) satt haben, (etwas) überhaben, genug von (etwas) haben, (einer Sache) überdrüssig sein
    sit sem (tega) do grla das hängt mir beim Halse heraus
    biti sit vsega die Nase voll haben
    |
    od tega ne bo nobeden sit das macht das Kraut nicht fett
  • sít rassasié ; (naveličan) dégoûté, fatigué, blasé

    sit sem je suis rassasié
    biti sit česa (en) avoir assez de quelque chose, être las de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos, popularno en avoir marre (ali sa claque)
    najesti se do sitega se rassasier, manger à satiété, familiarno manger son soûl (ali son content)
    tega sem sit do grla j'en ai par-dessus la tête
    da bo volk sit in koza cela (pour) ménager la chèvre et le chou
  • sít harto ; (naveličan) cansado

    biti sit haber comido bastante
    najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
    biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
    tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
    da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col
  • sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

    sìt življenja weary of life, tired of life
    do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
    najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
    do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
    sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
    sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
    sìt je vsega he's fed up with everything
    sìt sem tega dela I'm sick of this work
    sìt sem čakanja I am tired of waiting
    čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
    do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
    ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
    ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
    od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • sítost satiety; fill; (prevelika) glut, surfeit

    najesti se do sítosti to eat one's fill
    nagledati se do sítosti to gaze one's fill, pogovorno to have a good look, to get an eyeful
  • vólja (-e) f

    1. volontà, volere; voglia:
    človek železne volje individuo di una volontà ferrea
    človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
    svobodna volja libero arbitrio
    volja do dela voglia di lavorare
    volja do učenja volontà di studiare
    po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
    naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

    2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
    dobra volja buonumore
    slaba volja malumore, cattivo umore
    spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

    3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
    trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
    med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

    4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
    ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
    dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
    drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
    filoz. volja do moči volontà di potere
    jur. pogodbena volja libertà contrattuale
    polit. misija dobre volje missione di buona volontà
Število zadetkov: 20