Franja

nagrbanči|ti (-m) runzeln (se sich)

nagrbánčiti to wrinkle

nagrbánčiti (se) to shrivel
nagrbánčiti čelo to frown, to wrinkle (up) one's forehead
nagrbánčiti obrvi to knit one's brow, to wrinkle one's brows
s starostjo se koža nagrbanči (the) skin shrivels with age

nagrbánčiti rider, froncer

nagrbančiti se se rider
nagrbančiti čelo froncer les sourcils, se renfrogner

nagrbánčiti (-im) perf. corrugare (fronte); aggrottare (ciglia); raggrinzare (pelle)

nagrbánčiti -im nagrbiti, nagrbočiti, naborati, namežurati: nagrbančiti čelo, koža se ji je nagrbančila; koža je nagrbančena

nagrbánčiti arrugar; fruncir

nagrbančiti se arrugarse
nagrbančiti čelo arrugar la frente, fruncir (ali enarcar) las cejas

nagrbánčiti -im (se) dov. a se zbârci, a (se) încreţi

per-sulcō -āre -āvī -ātum (per in sulcāre) brazditi, brazdati; metaf. nabrázditi, nabrazdati, obrázdati, zgrbančiti, nagrbančiti, zgubati: rugis persulcata genas Cl.

riffle [rifl]

1. samostalnik
valovita brazda
ameriško (o reki) skalnato korito; brzica; plitvina (v reki); dno žleba, obloženo s kamnitimi ali lesenimi ploščicami za lovljenje zlatih zrn (pri izpiranju zlata); gubanje, grbančenje na vodni površini
ameriško majhen val, valček

2. prehodni glagol
zmešati, premetati; izbrazdati, nagubati, nagrbančiti, kodrati
neprehodni glagol
delati brzico

rivel [rivl] prehodni glagol & neprehodni glagol
arhaično nagrbančiti (se), nagubati (se) (o čelu), zgrbančiti (se)

wrinkle¹ [riŋkl]

1. samostalnik
guba (v obrazu, v koži, v obleki, na vodi)
geologija zgubanje; vdolbina, neravnost

2. prehodni glagol
(na)gubati, nagrbančiti
neprehodni glagol
delati gube, (na)gubati se (koža, voda), nagrbančiti se; zmečkati se (obleka)

to wrinkle one's brow namrščiti obrvi
his face wrinkled into a smile obraz se mu je skremžil v nasmeh
to wrinkle one's nose vihati nos, namrdrniti se
to wrinkle (up) one's forehead nagubati čelo

zbârcí -ésc vi./vt./vr.

1. (na)mrščiti (se)

2. nagubati (se), nagrbančiti (se)

nàgrbiti se -īm se
1. nagrbiti se
2. nagrbančiti se: nagrbljena koža

nagr̀bočiti se -īm se nagrbančiti se: čelo mu se nagrbočilo

viēscō -ere (sor. z lit. výstu venem, výtinu povzročim, da kaj vene, stvnem. wësanēn zveneti, posušiti se, nem. verwesen, verwittern; prim. tudi lat. vīrus) (s)tuliti se, zvi(ja)ti se, (z)grbančiti se, nagrbančiti se, (o)veneti, zveneti, skrčiti se: viescentem ficum a rore defenderet Col.; od tod adj. pt. pf. viētus 3 stuljen, zvit, zgrbančen, ovenel, vel: esse aliquid … in arborum bacis … quasi vietum et caducum Ci., caput (sc. liliorum) O., ficus Col.; metaf.: hic est vietus (beri dvozložno: vjetus) … senex Ter., cor Ci., qui sudor vietis (beri dvozložno: vjetis) … membris crescit H., vestis Lucr. preperela obleka, prava pajčevina.

contraer* (glej traer) skrčiti; omejiti, utesniti; nakopati si; prevzeti (dolžnost), skleniti; prilastiti si, pridobiti

contraer un compromiso prevzeti obveznost
contraer deudas zabresti v dolgove
contraer la frente nagrbančiti čelo
contraer matrimonio poročiti se
contraer méritos zasluge si pridobiti
contraer odio contra alg. začeti koga sovražiti
contraer parentesco (con) priti v sorodstvo (z)
contraer relaciones amorosas spustiti se v ljubezensko razmerje
contraerse skrčiti se, zgrbančiti se, uskočiti se
su frente se contrajo nagrbančil je čelo

froncer [-se] verbe transitif (na)gubati, grbančiti, namrščiti

froncer les sourcils namrščiti obrvi, nagrbančiti čelo
froncer le nez vihati nos

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

nagubanči|ti (-m) ➞ → nagrbančiti

ride [rid] féminin guba

rides pluriel d'une pomme zgrbančenost jabolka
rides d'une plaine valovita ravnina
traitement masculin contre les rides odpravljanje gub
visage masculin sillonné de rides od gub razoran obraz
le vent forme ses rides sur l'eau, sur la neige veter dela guba na vodi, na snegu
se faire des rides en plissant son front nagrbančiti čelo, nagubančiti čelo