Franja

nagovori|ti (-m) nagovarjati

1. ansprechen

2. anreden, z naslovi: betiteln

3. (imeti nagovor) eine Ansprache halten

4. k čemu: überreden zu, verleiten zu, anstiften zu

nagovòriti -gòvorīm
I.
1. ekspr. nagovoriti, napleteničiti: nagovoriti milion gluposti; što nama nije sve nagovorio
2. ogovoriti: nagovoriti koga na ulici, koga visokim titulama
3. nagovoriti, pregovoriti: nagovoriti na što
II. nagovoriti se nagovoriti se: tek se sada nagovorio

nagovoríti to address; to harangue; (ogovoriti) to accost

nagovorila me je na ulici she addressed (ali accosted, approached) me in the street
(dovolj) se nagovoríti to talk to one's heart's content, to have one's say; to get tired (ali weary) of speaking

nagovoríti adresser la parole à quelqu'un, aborder quelqu'un; persuader quelqu'un de faire quelque chose

nagovoriti se parler tout son soûl

nagovoríti (-ím) perf. glej nagovarjati | nagovoriti

nagovoríti -ím, nagovoril, nagovorjen -ena
I.
1. osloviti, nagovoriti: prijazno koga nagovoriti
2. nagovoriti, navesti, podstaknuti: nagovoriti koga k čemu
II. nagovoriti se nagovoriti se, napričati se

nagovoríti hablar a, irdigir la palabra a; arengar ; (na ulici) abordar (koga a alg)

nagovoriti z Vi (s ti) tratar de usted (de tú)

nagovoríti -ím dov., намо́вити -влю док., підмо́вити -влю док., зверну́тися -ну́ся док.

nagovoríti -ím dov.

nagovori|ti se (-m se) govoriti sich müde sprechen

abordar pomorstvo pristati; figurativno nagovoriti, ogovoriti

abordar una cuestión dotakniti se vprašanja, sprožiti (načeti) vprašanje

address¹ [ədrés] prehodni glagol
nasloviti, ogovoriti, nagovoriti, obrniti se (na koga); usmeriti (žogo pri golfu); napisati naslov

to address a lady dvoriti dami
to address o.s. to obrniti se na koga; lotiti se česa

*affor (*adfor) (neizpričani obliki) -fārī -fātus sum

I. (z act. pomenom) nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati): adf. talibus dictis O., versibus eisdem adf. aliquem, quibus... Ci., adf. aliquem nomine Ci., hos ego digrediens... adfabar V., multa querens atque hac adfatus voce parentem V., tristes adfatus amicos H., ubi igitur me affamini? Cu., adf. aliquem blande ali blandis votis adf. Stat.; extremum adfari V. slovo jemati, sic positum adfati discedite corpus V.; occ. naprositi, milo, ponižno (za)prositi koga: qui locus... tam inhumanus, qui illos, cum accesserint, non adfari atque adpetere videatur? Ci., adfaturque deos et sanctum sidus adorat V., i, soror, atque hostem supplex adfare superbum V.

— II. (s pass. pomenom)

1. nagovoriti (nagovarjati) se: M. affatis itaque ex officio singulis Ap.

2. avgursko prireči (prirekati) si: Varr.

3. pf. affātum est obenem je izrečeno od usode = obenem je usojeno: hoc quoque protinus affatum est, ut et naviget Sen. ph.

Opomba: Klas. so le oblike: affatur (adfatur), affatus (adfatus), affari (adfari).

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

alloquor (adloquor) -loquī -locūtus sum

1. nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati) koga, pozdraviti (pozdravljati) koga, včasih tudi = prigovarjati komu, opomine dajati komu: Kom., Acc. fr., Corn idr., quem... nemo adire, nemo adloqui... vellet? Ci., adl. populum, plebis homines L., benigne legatos adlocutus Cu., Ciceronem in oratione contra Catilinam in senatu alloquetur Q., senatum composita in magnificentiam oratione adlocutus T.; te alloquor Pl. tebe menim, nate merim; z dvojnim acc.: quod (s čimer) te adloquor, hoc est V.; pogosto sledi neodvisni govor, uveden s sic, ita: L. ali s talibus: O.

2. zahvaljujoč ali proseč nagovoriti, ogovoriti (ogovarjati), ponižno, pohlevno poprositi, zaprositi: deos Pl., patriam Cat.

3. bodreč ali tolažeč prigovarjati komu, tolažiti ga: hinc allocutum mulieres ire aiunt, cum eunt ad aliquam locutum consolandi causā Varr., incerta, gratulandi prius an alloquendi officio fungeretur Val. Max., alios parentes adloqui in luctu decet, tibi gratulandum est Sen. tr.

anquasseln nagovoriti, nagovarjati

anquatschen občvekati, nagovoriti

anreden nagovoriti, (ansprechen) ogovoriti; anreden um prositi za

ansprechen^*

1. (anreden) ogovoriti, nagovoriti, ogovarjati, nagovarjati; (sich wenden an) obračati se na, an Gefühle: apelirati na, Probleme: načenjati, nakazati; ansprechen um prositi za; ansprechen als označiti, označevati kot

2. (gefallen) biti všeč (komu), pritegniti (koga)

3. reagirati, odzvati se (tudi Technik), Technik Schalter, Relais: vklopiti se, delovati; ansprechen auf reagirati na; auf eine Therapie: terapija učinkuje, prijemlje

apostrofar (naravnost) nagovoriti, ogovoriti; imenovati, naslov dati; grditi, grajati; napisati opuščaj