Franja

naglo im Eiltempo, schnell, schleunigst

nâglo, náglo prisl. naglo, nepričakovano

naglo prisl.
1. repede
2. brusc, subit

náglo prislov (hitro) quickly, hastily, swiftly, rapidly, speedily; in haste, in a hurry

náglo adv.

1. rapidamente, velocemente

2. presto, sollecitamente; sbrigativamente:
naglo, naglo, da ne bo prepozno presto, presto se no sarà troppo tardi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naglo oditi filare
naglo odpraviti spicciare
naglo se podati precipitarsi
naglo si slediti incalzare

náglo prisl., на́гло присл., спі́шно присл.

на́гло присл., náglo prisl., nenádno prisl.

naglo sodišče srednji spol pravo, vojska das Standgericht
po sklepu naglega sodišča/pred naglim sodiščem standrechtlich

naglo utripanje srca srednji spol medicina das Herzjagen

acorraladamente naglo, vihravo, zbegano, zmedeno

apace [əpéis] prislov
hitro, naglo

ill news comes apace slabe novice vse prehitro zvemo
ill weeds grow apace kopriva ne pozebe

aprisa hitro, naglo

atemlos zadihan; figurativ Adverb napeto; naglo

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

corriendo nagel, hiter; naglo, hitro

¡voy corriendo! že tečem!
¡vete corriendo! teci, kolikor te noge neso!
marcharse (irse) corriendo proč steči

corto

A) agg.

1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden

2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek

B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko

cursim, adv. (currere)

1. tekoma, v teku, dirjaje, jadrno, hitro, naglo: c. currere Pl., impetum facere Corn., agmen agere L. v pospešenem koraku, c. pergere ad aliquid (pren.) Ci., persequi aliquem Petr.

2. pren. tako rekoč lete, površno, površinsko, mimogrede: Gell., ille sensim dicebat, quod causae prodesset; tu cursim dicis aliena Ci., quae cursim (naspr. summo studio) arripui (sem si prisvojil z učenjem) Ci., percensuitque c. numerum legionum T., c. legere librum, rationes, c. et breviter attingere aliquid (namreč v govoru) Plin. iun.

décamper [dekɑ̃pe] verbe intransitif naglo, na vrat na nos oditi; pobrati se proč; vieilli podreti tabor, oditi

décampez d'ici! poberite se od tod!

ex abrupto [ɛksabrüpto] latin naglo, nenadoma, naravnost, brez ovinkov

question féminin posée ex abrupto nenadoma postavljeno vprašanje

express² [iksprés] prislov
hitro, naglo; posebno