Franja

nagajiv (-a, -o) človek: schelmisch, neckisch, pogled, klobuček: neckisch; otrok: lebhaft; (poreden) unartig, aufsässig
biti nagajiv den Schelm im Nacken haben

nagajiv pridevnik
1. (igriv) ▸ pajkos, huncut, csintalanOd vetra skuštrani lasje in beli zobje so dajali njegovemu obrazu nagajiv videz. ▸ A széltől kócos haja és fehér fogai pajkos kinézetet kölcsönöztek az arcának.
Čeprav mi je mama rekla, da imam lepe skodrane, nagajive lase, sem si jih počesala v tesen čop. ▸ kontrastivno zanimivo Annak ellenére, hogy anyám azt mondta, szép göndör, rakoncátlan a hajam, szoros copfba fésültem.
Vedno je dobre volje in vedno ima v očeh nekakšne nagajive iskrice ter hudomušen nasmeh. ▸ Mindig jókedvű, a szemében pedig mindig pajkos szikrák cikáznak, és hamiskás mosoly bújkál az arcán.
Voditelj tiskovne konference je postavil lucidno nagajivo vprašanje, zakaj dve knjigi. ▸ A sajtótájékoztató vezetője egy éleslátóan pajkos kérdést tett fel: miért két könyv?

2. (o nedisciplini) ▸ pajkos, csintalan, huncutSpominja se, da so nekoč nagajivi otroci župniku v spovednico na klop nastavili risalne žebljičke. ▸ Emlékszem, hogy régen a csintalan gyerekek rajzszögeket szórtak a plébános gyóntatószékére.
Sosed želi nagajivega dečka prevzgojiti, a mu to ne uspe. ▸ A szomszéd szeretné átnevelni a pajkos fiút, de ez nem sikerül neki.
V športu moraš biti malo nagajiv, drugače težko prideš na vrh. ▸ A sportban egy kicsit pajkosnak kell lenni, egyébként nehezen jutsz el a csúcsra.

3. (o spolnosti) ▸ pajzán, huncut, pajkosMenim, da se ljudem ob misli na uniformo porajajo predvsem nagajive pa tudi pregrešne misli. ▸ Úgy vélem, hogy az egyenruha láttán pajzán és bűnös gondolatok támadnak az emberekben
Besedilo pesmi je tudi rahlo nagajivo in ima nekoliko zapeljivega, erotičnega pridiha. ▸ A dal szövege enyhén pajzán, és van benne némi csábító, erotikus hangzás.

4. (o nevšečnosti) ▸ pajkos, rakoncátlanKo je jedel opečenec in slanino, mu je nagajivi vetrc skušal odpihniti prtiček. ▸ Amikor ette a pirítóst és a szalonnát, a rakocátlan szellő megpróbálta elfújni a szalvétáját.
Poletje je v vsem svojem zamahu, okus po morski soli in nagajivih sončnih žarkih še ni zbledel s spomina. ▸ A nyár még javában tart, de a tengeri só ízének és a pajkos napsugaraknak az emléke még nem fakult meg.
Čeprav je vreme precej nagajivo, izkoristite poletne dni in si pričarajte poletje kar sami. ▸ Annak ellenére, hogy az időjárás eléggé rakocátlan, használják ki ezeket a nyári napokat, és varázsoljanak nyarat saját maguknak!

nagajív fond of teasing; bantering; puckish

nagajív (-a -o) adj. scherzoso, malizioso; dispettoso:
nagajiva deklica nareč. spepa

nagajív -a -o
1. peckav, koji zadirkuje, zadijeva (-deva): nagajiv fant
2. vragolast, nestašno šaljiv: -a pesem; nagajiv pogled

nagajív prid., пустотли́вий прикм., дратівли́вий прикм.

nagajív -a -o prid. hazliu, glumeţ; şăgalnic

caramilloso nagajiv; kočljiv; občutljiv, ščegetljiv

dispettoso agg. zloben; nagajiv; nadležen, siten

elfish [élfiš] pridevnik (elfishly prislov) ➞ elfin
hudoben, poreden, nagajiv

frolicsome [frɔ́liksəm] pridevnik (frolicsomely prislov)
igrav, šaljiv, nagajiv, razposajen, razigran

knavish [néiviš] pridevnik (knavishly prislov)
lopovski, podel; nagajiv

lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)

1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.

2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.

1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.

2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.

ludòvijast -a -o nagajiv, objesten: -e pjesme

lutin, e [lütɛ̃, in] adjectif poreden, nagajiv, hudomušen; masculin škrat; figuré razposajenec

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

mischievous [misčivəs] pridevnik (mischievously prislov)
škodljiv, kvaren, poguben; hudoben, nepoboljšljiv; objesten, nagajiv, navihan

neckisch nagajiv

pȅckav -a -o zbadljiv, nagajiv: društvu dobacivati -e riječi

petulāns -antis, adv. petulanter (iz petere preko petulus, prim. patulus, capulus, tremulus: petulantes et petulci, qui protervo impetu petunt Fest., torej = drzno napadljiv, od tod) nagajiv, objesten, neresen, razposajen, prešeren, lahkomiseln, nepremišljen, frivolen, (pre)drzen, nesramen, pohoten, škodoželjen, zlonameren, zlohoten, hudoben, zlorad (naspr. modestus): Plin., Sen. ph., Iust., Petr., Arn., Gell., Aug. idr., homo Ci., genus dicendi Ci., petulanter vivere Ci., petulantius iactari Ci., petulantissime fieri, petulantissime insectari Ci., impurus adulescens et petulans Ci., audax, petulans, libidinosus Ci.